Berem ... Tjaša Slokar Kos

»'Ko ne bi bilo vojn, bi se pobili med seboj. Zato vsako pametno carstvo poišče zločin, da spusti narodu zlobno kri in odvrne od sebe nakopičeno nezadovoljstvo. Druge koristi ni, niti škode, ne od poraza in ne od zmage.

Kdaj je še kdo ostal pameten po zmagi? In kdo se je še česa naučil po porazu? Nihče. Ljudje so kot zlobni otroci. Zlobni po dejanjih in otročji po pameti. In nikdar nihče ne bo drugačen.' Dolgo je bil med tistimi, ki sem jih uvrstila na listo želja.

Odlični Meša Selimović in njegova Trdnjava,­ ki je še boljša v originalnem, bosanskem jeziku. Poslanstvo Ahmeta Šabe, glavnega junaka, ki si po vojni zaželi spet živeti in ne životariti, je, kako najti most do drugih ljudi, ker ve, da nas razdvaja in uničuje sovraštvo, ljubezen pa ohranja pri življenju.

Štirideset pravil ­ljubezni Elif Shafak, ki me je očarala s Pankrtom iz Istanbula, je zato pravo nadaljevanje. Ker ljubezen nas ohranja žive. In ker me ohranja živo tudi tek, je ob postelji tekaški Ultrablues. Ker moraš biti kdaj tudi nor, da pretečeš sto kilometrov. In ker v življenju ni srednjih poti, če hočeš priti na cilj. To dobro ve tudi Boštjan Videmšek. Zato sem njegova občudovalka.«