Zvezdniški član žirije booker tokrat Jarvis Cocker, na seznamu 13 del

Konec maja so v britanski galeriji Tate Modern prvič v zgodovini mednarodnega bookerja podelili prevodu iz mandarinske kitajščine. Taiwan Travelogue (Tajvanski potopis) je napisala tajvanska pisateljica Yang Shuang-zi, v angleščino pa ga je prevedla Lin King. Kdo v začetku novembra prejme »le« bookerja oziroma bo najprej uvrščen v ožji krog nominirancev, pa lahko že ugibamo, saj je daljši seznam kandidatov že razglašen.

Petčlanska žirija, ki ji predseduje zgodovinarka in pisateljica Mary Beard, je sredi prejšnjega tedna objavila spisek trinajstih del, ki so jih izluščili od 163 prijavljenih. O njih bodo predsednica žirije ter njeni člani Raymond Antrobus, Jarvis Cocker, Rebecca Liu in Patricia Lockwood razpravljali v londonskem Southbank Centru konec septembra na dogodku, po katerem se bo tokratna izvedba nagrade prevesila v sklepno fazo in bo seznam zanjo krepko krajši. Zadnji, ki se bo na njem obdržal na dan podelitve 9. novembra, bo prejel 50.000 funtov vredno denarno nagrado, ostali nominiranci pa tolažilno v vrednosti 2500 funtov.

Mary Beard  FOTO: Caterina Turroni/Press Release

Sedem avtorjev s treh celin

»Odlične knjige nikoli niso napisane po eni sami formuli. Prepričani smo, da je v našem širšem izboru knjig nekaj za vsakogar. Med njimi najdete zabavne in vznemirljive (v nekaterih primerih pa hkrati zabavne in vznemirljive); distopično fantazijo in družinsko dramo; surovo stvarnost in čarobno skrivnostnost; nekatere bodo navdušile, druge pa morda tudi pretresle,« je ob objavi trinajsterice povedala Mary Beard.

Bookerjevo nagrado že več kot pet desetletij podeljujejo najboljšim leposlovnim delom izpod peres avtorjev in avtoric vseh mogočih narodnosti, napisanih v angleškem jeziku ter izdanih v Združenem kraljestvu ali na Irskem. Na tokratnem daljšem seznamu kandidatov se je znašlo sedem avtorjev s treh celin, večina iz Združenega kraljestva. Njihova dela bralce med drugim prestavijo v kliniko za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja v švicarskem Zurichu, v postapokaliptični britanski Kent, v bolnišnico v mehiški prestolnici in v jamajško glavno mesto Kingston sredi osemdesetih let. Med seboj so si različna, napisana so na različne načine in obravnavajo različne teme, nekatera prinašajo veliko svežine.

Po besedah direktorice Fundacije bookerjeve nagrade Gaby Wood lahko bralca vodijo do roba sveta, misli ali občutka; med njimi so »duhovite knjige, napete knjige, drzne knjige in knjige, ki vas bodo ganile do solz«. Širši izbor za leto 2026 po njenem nagrajuje pogum pri ustvarjanju, kajti »poln je resnično izvirnih del, v katerih je čutiti močan, pristen človeški pečat«. Njihov žanrski razpon je širok, sega vse od distopične znanstvene fantastike do trilerja; obravnavajo pa vse od spomina do preobrazbe in smrtnosti do spravljenja in načinov spoprijemanja s preteklostjo.

Po besedah direktorice Fundacije bookerjeve nagrade Gaby Wood lahko trinajsterica knjig bralca vodi do roba sveta, misli ali občutka. FOTO: Yuki Sugiura/Booker Prize Foundation

Otroška igralka in tekmovalka na trampolinu

Enako pester, kot je razpon njihovega pisanja, je nabor piscev in pisk v bookerjevi trinajsterici. Medtem ko nekateri med njimi pišejo tudi poezijo, kritike in na primer dramska dela, med njimi najdemo tudi takšne s profesionalnim ozadjem, ki nima kaj dosti opravka z literaturo. Eden od njih je recimo modni oblikovalec, neka avtorica je bila že v otroštvu igralka in je nastopala v reklamah, druga pa je včasih tekmovala v skakanju na trampolinu.

Kar deset od trinajstih uvrščenih se je na seznamu znašlo prvič, tri knjige so prvenci, dva avtorja sta v preteklosti že prejela bookerja, ena avtorica pa je bila doslej uvrščena v ožji krog nominirancev. To je Elizabeth Strout; leta 2022 je bila med šestimi finalisti z Oh William!, tokrat pa se za nagrado poteguje z delom Things We Never Say (Stvari, ki jih nikoli ne izrečemo). Lavreat iz leta 2015 za A Brief History of Seven Killings Marlon James je zdaj v igri z The Disappearers, Douglas Stuart – to je tisti modni oblikovalec – pa z John of John. Leta 2020 je tako žirijo kot bralstvo osvojil z romanom Shuggie Bain o odraščanju mladega geja v bedi delavskega okolja škotskega Glasgowa.

Po več kot desetletju spet slavil prvenec

»Shuggie preprosto ne paše v ta svet. Ne more se zliti z večino. Hotel sem prikazati, da je to njegov vsakodnevni boj. Obenem mora doma skrbeti za mater alkoholičarko, kar je prav tako vsakodnevni boj,« je pozneje v intervjuju za Nedelo povedal pisatelj. »Hotel sem izpostaviti vseprisotnost težav, saj se mi zdi, da se literatura, ki v središče dogajanja postavi eno ali drugo – ali alkoholizem ali težavno odraščanje zaradi nesprejetosti v družbo –, pogosto osredini zgolj na en problem, preostalo pa zanemari. Toda intimne in družbene okoliščine se ne izključujejo. Shuggie trpi zaradi obojega. Miru nima ne doma ne v družbi. Povsod je zaskrbljen in osamljen.« Stuart je pri tem črpal iz osebne zgodbe, vendar Shuggie Bain ni avtobiografski roman. V slovenščini lahko tako tega – takrat je postal tudi britanska knjiga leta in prodajna uspešnica – kot Stuartov drugi roman Mladi Mungo, beremo v prevodu Jerce Kos (Mladinska knjiga).

Lani je bookerjevo nagrado prvič prejel madžarski pisatelj, in sicer David Szalay za roman Flesh o poti madžarskega izseljenca od revščine do bogastva. »Nikoli še nismo prebrali česa podobnega. V številnih pogledih gre za mračno knjigo, a jo je užitek brati,« je ob tem dejal takratni predsednik žirije, pisatelj Roddy Doyle.