Borut Gombač dobitnik Veronikine nagrade 2020

Po mnenju žirije je najboljša lani izdana pesniška zbirka Gombačeva S konico konice jezika.
Fotografija: Borut Gombač, uveljavljen literarni ustvarjalec, ki piše poezijo, pravljice, besedila za songe ter radijske in lutkovne igre, je s svojo peto pesniško zbirko prepričal žirijo Veronikine nagrade. FOTO: Janez Bogataj
Odpri galerijo
Borut Gombač, uveljavljen literarni ustvarjalec, ki piše poezijo, pravljice, besedila za songe ter radijske in lutkovne igre, je s svojo peto pesniško zbirko prepričal žirijo Veronikine nagrade. FOTO: Janez Bogataj

Celje – Strokovna žirija za Veronikino nagrado 2020 v sestavi dr. Igor Divjak, predsednik, Petra Kolmančič, pesnica in Veronikina nagrajenka, Maja Šučur, novinarka in literarna kritičarka je odločila, da je najboljša pesniška zbirka lanskega leta S konico konice jezika Boruta Gombača, zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, Književno društvo Hiša poezije. Gombač je Veronikino nagrado prejel nocoj v Narodnem domu v Celju.
 
Svojo peto pesniško zbirko je Gombač pisal in urejal dobro desetletje. Zadnje leto se je intenzivno ukvarjal predvsem z detajli in kompozicijo zbirke kot celote. Kot je v obrazložitvi nagrade zapisala žirija, nas nagrajena pesniška zbirka »ponovno spomni na razliko med ustaljenim pojmovanjem jezika kot odraza resničnosti in jezika kot odraza resničnosti in jezika kot snovi, ki ima zmožnost tvorjenja pomenov in oblikovanja različnih, nasprotujočih si resničnosti. Jezika, ki ne sporoča, kakšen je svet, ampak pesnika in bralca umešča v svet.«
 

Poziv k miroljubnemu sobivanju

 
Žirija poudarja, da »v pesmih Boruta Gombača ne bomo našli dosti navezav na konkretno družbeno stvarnost in tudi ne liričnih osebnih izpovedi, zato pa nas vračajo k temeljni človekovi umeščenosti v svet in alkimiji jezika. Gombačev pesniški subjekt ves čas ostaja tisti, ki govori, in je hkrati zunaj sebe, z jezikom eksperimentira, išče pomenske robove, ga razgrajuje, besede trga na 'zloge, črke, pračrke …' da bi našel možnosti za nadaljnjo pot in da bi v njem zasijale nove podobe. Te pesmi so včasih tudi namerno grobe in fizikalne, pogosto vzbujajo tesnobna občutja in priklicujejo bolečino, vendar pa se vedno znova iztečejo v pomirljive tone, ki vzbujajo upanje. Temeljna disonanca, napetost med disharmonijo je vidna tudi na formalni ravni, saj vsako daljšo pesem v prstem verzu uvede krajša, ritmizirana in pogosto rimana pesem.«
 
Žirija je v obrazložitvi zaključila: »Zaustavljeni čas, ki nam je odmerjen, je dragocen, v njem sobivamo, in zato lahko v Gombačevem eksperimentu in drobni pesniški čarovniji – zaustavljanju časa in ozaveščanju naše krhkosti in minljivosti – prepoznamo tudi poziv k polnokrvnejšemu in bolj miroljubnemu sobivanju.«
 

Zlatnik poezije in mala Veronika

 
Veronikino nagrado podeljuje Mestna občina Celje od leta 1997 in znaša 4000 evrov bruto, lavreat pa bo prejel še listino Mestne občine Celje. Za nagrado so bili letos poleg Gombača nominirani še Vesna Liponik za zbirko Roko razje, Jana Putrle Srdić za zbirko Oko očesu vrana, Lucija Stupica za Točke izginjanja in Uroš Zupan za zbirko Sanjska knjiga.
 
Poleg Veronikine nagrade so nocoj v Narodnem domu podelili še zlatnik poezije za življenjski opus, ki ga družba Fit media podeljuje od leta 2005. Tokrat ga je prejel Iztok Geister Plamen. Tretjič pa so nocoj podelili tudi malo Veroniko, priznanje zmagovalcu pesniškega natečaja za srednješolsko mladino v Sloveniji. Lavreat male Veronike je letos Aljaž Primožič.

Preberite še:

Komentarji: