Božo Repe: Milan Kučan je odprta knjiga

Biografija Milana Kučana, ki jo napovedujejo pri založbi­ ­Modrijan, je najbolj pričakovana knjiga letošnjega leta. Pravzaprav so jo napovedovali že lani, a so preloćili izid na letos. Po nekaterih govoricah zato, ker je bil Kučan nezadovoljen s svojo upodobitvijo.

A tako direktor založbe Modrijan Branimir Nešović kot avtor knjige, zgodovinar Božo Repe, to zanikata. Oba trdita, da knjiga ne zamuja, saj sploh ni imela določenega roka izida. Kučan za kakršnakoli pojasnila ni bil dosegljiv.

Božo Repe je povedal, da Kučanovo zadovoljstvo ali nezadovoljstvo na časovni izid knjige ni imelo vpliva, pač pa njegovo zadovoljstvo. Knjigo je namreč zastavil kot resno zgodovinopisno delo, kar je zahtevalo ogromno raziskovanja. Enormnost gradiva o Kučanu avtor knjige ilustrira s podatkom, da je samo selekcioniranih in reduciranih poročil STA o Kučanu za več kot sedem tisoč strani, da o drugih medijskih poročilih sploh ne govorimo.

Poleg tega je Repe s Kučanom in z njegovimi sodelavci, sorodniki in političnimi sodobniki opravil številne intervjuje, kar vse zahteva veliko časa. Dodatno se je delo zavleklo tudi zaradi Repetovih obveznosti na fakulteti in Kučanovih številnih odsotnosti.

Sicer pa je ideja za knjigo stara že kaki dve desetletji. Porodila se je sredi devetdesetih let, ko se je Božo Repe intenzivno ukvarjal z raziskovanjem razpada Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije, o čemer je napisal več knjig. V tem kontekstu se mu je zdelo logično napisati knjigo o Kučanu.

Ker pa se je Kučan odločil za drugi predsedniški mandat, je Repe delo odložil, saj kot zgodovinar ni hotel pisati o še aktivnem politiku. Zbiral pa je gradivo in že takrat naredil nekaj intervjujev z njim. Intenzivneje se je lotil projekta po letu 2002, ko se je Kučan upokojil.

Družina trikrat premisli, kaj pove

Po avtorjevih besedah bo knjiga prikazala Kučana tako z osebne kot politične plati. Predvsem prvi del bo namenjen družini, otroštvu, odraščanju ter oblikovanju svetovnega nazora. To je povezano in zaokroženo z izpovedjo žene Štefke ter hčera Ane in Špele. Gre za iskrena pričevanja, pri pričevanju žene Štefke pa tudi za nazoren prikaz njene politične funkcije kot »prve dame«, ki jo je šele morala ustvariti in osmisliti, pravi Repe.

»Moj osnovni problem tu je bil, da so bile za tisk pripravljene povedati manj, kot so mi sicer. Vsa družina ima izjemno izoblikovan čut za etičnost in trikrat premisli, kadar o kom kaj reče. Temu sem se pač moral prilagoditi. Kljub temu pa so zadeve, četudi včasih brez imen, več kot povedne,« še pravi. Druga poglavja so namenjena Kučanovi politični karieri po kronoloških obdobjih, vključno z aktivnim upokojenstvom.

Na razpolago je imel ves osebni arhiv

Kot pravi Repe, je Kučan veliko sodeloval pri nastajanju knjige. Privolil je v več poglobljenih intervjujev in razgovorov pa tudi v desetine krajših, v katerih sta razjasnjevala nejasnosti. Kučan mu je že leta 2002 dal na razpolago ves svoj osebni arhiv. »Tedaj je bil še povsem neurejen. Tako sem se mesece in mesece dobesedno prebijal iz ene kartonaste škatle v drugo. Kar je sicer imelo tudi enkraten in neponovljiv čar.« V Kučanovem osebnem arhivu je tudi njegov dnevnik, ki ga je pisal v določenem obdobju in bo delno tudi objavljen.

Osebni arhiv so Repetu dali na razpolago tudi nekateri Kučanovi sodelavci: dolgoletni vodja njegovega kabineta Marjan Šiftar, predstavnica za stike z javnostjo Špela Furlan, svetovalca Zdenko Roter in Miha Ribarič itd. Kučanova dolgoletna tajnica Marina Filippini je dala Božu Repetu rokovnike in jih tudi pretipkala.

»Imam pregled nad vsemi njegovimi srečanji in sestanki. Lahko bi vam na primer povedal, kdaj je med leti 1986 in 2002 Kučan šel k zobozdravniku,« se pohvali zgodovinar. V zadnji fazi priprave knjige so prišla zelo prav tudi pričevanja, ki sta jih za dokumentarni film o Kučanu posnela Mojca Pašek in režiser Igor Košir.

Kučan ni vplival na vsebino biografije

»Kučan na knjigo niti ni imel niti ni želel imeti vpliva. Razume jo kot zgodovinopisno delo. Zelo pa si je želel, da bi bila faktografsko korektna, zato mi je omogočil dostop do vseh omenjenih gradiv. Besedilo knjige je Kučan prebral v postavljeni obliki za tisk, razen zadnjega dela, to je kronologije, ki ga je zaradi odsotnosti odložil na kasnejši čas. Njegove pripombe so bile brez izjeme izključno faktografske. Kučan ni človek pohval, lahko pa razberem, da je z besedilom vsaj v osnovi zadovoljen,« nam je zaupal pisec knjige.

Prvič celovito prikazan prvi predsednik

Na vprašanje, ali so v knjigi kakšna nova razkritja in presenečenja, Repe odgovarja, da je Kučan – v popolnem nasprotju s tem, kar mu pripisujejo njegovi nasprotniki in del medijev – povsem odprta knjiga. »Vse njegovo politično delovanje je bilo javno. To po letih raziskovanja in osebnega poznanstva in po tem, ko sem pregledal vse relevantne arhive, vključno z njegovimi osebnimi zapiski od študentskega funkcionarstva do konca kariere, napisanimi na desetinah blokov in listov z drobno pisavo, ter to primerjal z uradnimi zapiski in magnetogrami njegovih nastopov, lahko rečem povsem suvereno,« pravi zgodovinar.

Seveda pa bodo v knjigi tudi mnoge nove stvari, med drugim novi podatki o Kučanovih razmerjih z drugimi politiki, predvsem pa bo njegovo delovanje celovito postavljeno v družbeni in politični kontekst, napoveduje zgodovinar. »Mislim, da bo to največje ­presenečenje.«

Sicer pa je v knjigi opisal tudi nekaj odmevnih medijsko-političnih­ zadev, povezanih s Kučanom, predvsem ko so ti zlorabljali in ­izkrivljali njegove izjave. »Na nacio­nalki njegovega znanega nastopa v Novi Gorici niso predvajali. Posnetek nastopa je v pisarni 'hranil' tedanji urednik, potem pa naj bi ta skrivnostno izginil iz pisarne. Predvajali so ga šele ob Kučanovi upokojitvi, pa še to zgolj zato, ker je, na njihovo veliko presenečenje, svoj posnetek imel tudi predsednikov urad.

In ne dolgo nazaj se je »našel« tudi posnetek RTV in je zdaj tudi uradno v njihovem arhivu. Samo odnos RTV do Kučana bi si zaslužil posebno knjigo,« meni Repe in dodaja, da si je celotna politika, celo levoliberalna, kateri je pripadal, ves čas prizadevala omejiti Kučanov vpliv in priljubljenost. Po njegovem mnenju je edini bivši predsednik brez kakršnegakoli statusa, ki se mora osebno potikati od arhiva do arhiva in odgovarjati na najbolj absurdne politične ­obtožbe.

Sicer pa se je Božu Repetu skozi dolgoletno raziskovanje in osebno prijateljstvo oblikoval naslednji profil Milana Kučana: »Je podoba človeka, ki je posvetil življenje politiki v njeni izvirni, a danes pozabljeni ali neštetokrat zlorabljeni definiciji – politiki kot delu v ­dobro skupnosti.«

Resne biografije je težko pisati

»Zadnje leto finalizacije knjige je bilo zame najbolj stresno od časov, ko sem pred desetletji z dvema majhnima otrokoma in ob rednem delu pisal doktorat. To res ni več za moja leta,« pravi Božo Repe. Politične biografije so po njegovem ena najbolj zahtevnih oblik zgodovinopisja, če seveda pisec želi zadostiti strokovnim in znanstvenim zahtevam. Zelo dobro je treba poznati zgodovinski okvir, vpliv osebe na zgodovinske procese, njen vrednostni sistem, njeno interakcijo z drugimi, osebne vzgibe in značajske lastnosti in vrsto ­drugih stvari.

Možno je tudi v rumeni verziji ali iz ideološko-propagandnih razlogov ali po principu tako imenovanih ghost writerjev zadevo zelo preprosto vreči na trg. Zanj te opcije ne pridejo v poštev. »Napisal sem štiri ali pet verzij, preden sem bil vsaj približno toliko zadovoljen s tekstom, da sem ga dal v branje še komu. Tisti, ki bo knjigo samo prelistal, bo brez težav prepoznal razsežnost mojega dela.«

Direktor založbe Modrijan Branimir Nešović še pravi, da bo knjiga, ki ima sedemsto strani, izšla konec oktobra ali v začetku novembra, uradno pa bo predstavljena na ­Slovenskem knjižnem sejmu.