Česa vse nas učijo gozdovi in otoki

Danes zvečer bo v Cankarjevem­ domu slavnostno. Podelili­ bodo namreč že 34. nagrado Marjana­ Rožanca za najboljšo knjigo­ esejev v minulem letu. Na dogodku,­ ki ga bo spremljal tudi pogovor z avtorji nominiranih knjig, se bodo za nagrado potegovali Kozma Ahačič, Esad Babačić, Iztok Geister in Irena Štaudohar.

Žirija, ki jo sestavljajo Kristian Koželj (predsednik), Eva Ule, Matej Venier, Peter Rak in Urška Perenič, je obravnavala 19 knjig esejev, izdanih med 1. julijem 2025 in 30. junijem 2026. Na situ so naposled ostale knjige KA Kozme Ahačiča (Cankarjeva založba), Priročnik za neuspešne Esada Babačića (Primus), Esej o otoku Iztoka Geistra (UMco) in Globoko v gozdu Irene Štaudohar (UMco), sicer novinarke Sobotne priloge.

Po pogovoru, ki bo potekal v dvorani Alme Karlin, se bodo člani žirije umaknili, še zadnjič pretresli odločitev, nato pa razglasili dobitnika Rožančeve nagrade za leto 2026.

Biti v telesu drugega in hkrati v svojem

V zagovor hrepenenju

Žirija je v utemeljitvi nominacije zapisala, da je Globoko v gozdu Irene Štaudohar »esejistična zbirka, v kateri gozd ni le tema, temveč je predvsem način mišljenja. Gozd kot večni arhetip v zbirki preraste v prostor raziskovanja lastnih zaznav in notranjega sveta, pri tem pa postane svojevrsten zemljevid, na katerem se zunanja narava ves čas preliva v notranjo krajino in s tem odpira vprašanja o lastnem umeščanju v svet, ki nas obdaja«.

Gre za intimno in melanholično knjigo, dodajajo, »ki nas po gozdnih poteh ne vodi k enemu samemu odgovoru, temveč k drugačnemu načinu gledanja – k bolj pozornemu, bolj čutnemu in odprtemu zaznavanju«.

Priročnik za neuspešne Esada Babačića »obljublja neuspeh, samoto in hrepenenje«. FOTO: Jože Suhadolnik

O pisanju Esada Babačića je žirija zapisala, da gre za pravo »blagovno znamko«, prepoznavno mešanico »osupljivih anekdot, dobro odmerjenih referenc na umetnost, iskrivih dovtipov in neprizanesljive (samo)ironije, vse skupaj pa obdaja nezgrešljiva opna melanholične kontemplacije.

V Priročniku za neuspešne ni nič drugače. [...] V času, ko vrhove lestvic najbolj prodajanih knjig osvajajo izdelki z zaigranimi nasmehi avtorjev na naslovnicah, ki o sebi trdijo, da nas bodo po najkrajši poti popeljali do samouresničitve in uspeha, Priročnik za neuspešne obljublja nekaj popolnoma drugega – neuspeh, samoto, hrepenenje.«

Vse v knjigi esejev KA Kozme Ahačiča »je v zvezi z jezikom, jezikoslovjem, zgodovino, pa tudi z vsakdanjim življenjem«. FOTO: Voranc Vogel

Jezik kot izhodišče

Med nominiranci je tudi Kozma Ahačič s knjigo KA, pri čemer je žirija poudarila, da KA »v staroegipčanskem verovanju pomeni 'življenjsko silo'. Ta vpliva na srečo in nesrečo, bolezen in zdravje, moč in nemoč, torej na vso človekovo usodo. Pomeni izhodišče in obstoj, pa tudi neskončnost.

V tem smislu je slovenski jezik naš KA, ki nam daje oporo, nas združuje, povezuje in določa nacionalno pripadnost. Vse v knjigi esejev Kozme Ahačiča je v zvezi z jezikom, jezikoslovjem, zgodovino, pa tudi z vsakdanjim življenjem. Čudovit knjižni jezik, ne zaprašen, temveč sproščeno živ. Kozma Ahačič opozarja tudi na neuporabo slovenskega jezika.«

Esej o otoku Iztoka Geistra je »izvirno in večplastno literarno-strokovno delo, ki presega klasične okvire žanra«. FOTO: Mavric Pivk

Zadnja med nominiranimi zbirkami je Esej o otoku Iztoka Geistra, »izvirno in večplastno literarno-strokovno delo, ki presega klasične okvire žanra. Avtor z izjemnim znanjem in izbranim pesniškim jezikom raziskuje otoke ne le kot geografske pojave, temveč tudi kot globoke psihogeografske in intimne prostore človeške duše.«

Ob tem knjiga »ponuja edinstven preplet naravoslovnih spoznanj – od različnih načinov nastanka morskih in sladkovodnih otokov do sodobnih ekoloških opozoril o uničujočem vplivu človeškega napuha in potrošništva s kopičenjem plastičnih odpadkov na krhke otoške ekosisteme«.