Da, Luksemburg ima književnost!

Ne ukvarjajo se vsi Luksemburžani z bančništvom in evropskimi institucijami, nekateri tudi pišejo. In pišejo v vseh uradnih­ jezikih države: francoščini, nemščini in luksemburščini, pa tudi v angleščini in drugih jezikih, saj je v Luksemburgu kar 40 odstotkov priseljencev.

Kaj in kako pišejo, lahko spoznavamo v antologiji sodobne luksemburške književnosti Hällewull, ki je pravkar izšla pri Društvu slovenskih pisateljev v zbirki Antologije Vilenice. Zbrala in uredila sta jo Vesna Kondrič Horvat in Guy Helminger, ki je eden od osrednjih luksemburških pisateljev.

Beseda Hällewull pomeni veliko nečesa, denimo ljudi, izraz pa nakazuje, da lahko pride do zmešnjave. V antologiji je zbranih enaindvajset avtorjev, kar še ne pomeni zmešnjave, ampak veliko različnih glasov polifonega Luksemburga, beremo v uvodu Vesne Kondrič Horvat in Guyja Helmingerja.

Zgodovina te knjige se začenja s prevodom prvega luksemburškega dela v slovenščino, kar se je zgodilo leta 2008, ko je založba Modrijan v okviru projekta Euroman izdala prevod ene knjige iz vsake države članice EU. Luksemburg je predstavljal v Kölnu živeči in v nemščini pišoči Guy Helminger z zbirko kratkih zgodb Rja, ki je kasneje, leta 2011, prišel tudi na Vilenico, kjer se je rodila ideja o pričujoči antologiji.

Industrija in pašniki

»Luxemburgensie« nastaja v uradnih jezikih te države in jezikih priseljencev. V antologijo so uvrščeni predstavniki vseh treh jezikov ter pišoči v drugih jezikih.

Dilema, koga uvrstiti v antologijo, je bila velika, vendar sta se ustvarjalca antologije kmalu uskladila, Guy pa je za naslovnico izbral sliko Industrija in pašniki znanega luksemburškega slikarja Fernanda Bertemesa, ki lepo ilustrira nasprotja med severnim agrarnim in južnim delom Luksemburga z železarsko industrijo.

Ker prevajalca, ki bi prevajal iz luksemburščine v slovenščino, ni, je Guy prevedel besedila v nemščino in potem ekipa prevajalcev s pomočjo izvirnika in prevoda v slovenščino.

V nasprotju s splošnim prepričanjem je glede na število prebivalcev luksemburška literarna tradicija celo zelo plodovita in obsega veliko del, tem in struj. A o luksemburški književnosti vedo zelo malo celo sami Luksemburžani, piše v spremni besedi eden najpomembnejših avtorjev te države Georges Hausemer.

Pomanjkljivo znanje Luksemburžanov temelji na nezanimanju, tujci pa imajo razumljive razloge za slabo poznavanje luksemburške književnosti: teritorialna omejenost, geografska lega na difuznem stičišču romanskih in germanskih kultur, skromna vloga v mednarodnem političnem, gospodarskem in kulturnem dogajanju. Ima pa luksemburška književnost relativno kratko zgodovino, beremo v spremni besedi Georgesa Hausemerja, ki je naredil pregled njenega razvoja od začetkov do danes, ko je sodobna luksemburška književnost v tujini deležna večje pozornosti, problem pa ostaja skromna prodaja knjig domačih avtorjev v Luksemburgu.