Dan Brown na lovu za šifro, ki vodi do izvora

Vprašanja so preprosta. Kdo smo? Od kod prihajamo? Kam gremo? Odgovori so številni, zapleteni in tako znanstveni kot religiozni. Svetu jih namerava razkriti znameniti futurist, računalniški strokovnjak in ateist­ Edmond Kirsch.

Še prej jih razodene trem verskim predstavnikom v znameniti knjižnici samostana Montserrat na istoimenski razklani gori blizu Barcelone v Kataloniji, kjer je zasedal parlament svetovnih verstev. To je uvod v nov enigmatični roman ameriškega pisatelja uspešnic Dana Browna Izvor. Tako postanejo rimskokatoliški škof Antonio Valdespino, židovski rabin Yehuda Köves in islamski imam Syed al-Fadl poleg Kirscha edini na svetu, ki vedo odgovore na ta vprašanja. Čez nekaj dni so vsi trije mrtvi. Kirsch je žrtev atentata med neposrednim prenosom, ko je hotel odgovoriti svetu na ta vprašanja in s tem dokončno pregnati verske zablode in častiti zmago znanosti.

Vse to se zgodi pred očmi njegovega nekdanjega profesorja s Harvarda Roberta Langdona, ki ga je tudi povabil v znameniti Guggenheimov muzej v Bilbao. Pretresen strokovnjak za simbole in kriptologijo se skupaj z lepo direktorico muzeja Ambro Vidal, ki je hkrati tudi zaročenka španskega prestolonaslednika, poda v Barcelono, da bi tam razvozlala sporočilo iz sedeminštiridesetih znakov, ki jih je Kirsch pustil, in tako objavila njegovo razkritje v celoti.

Mnogi si namreč želijo, da ta vprašanja ne bi dobila dokončnega odgovora. Sledi atentatorja, upokojenega admirala španske mornarice Luisa Ávile, vodijo v kraljevo palačo v Madridu in k osebnemu svetovalcu španskega kralja, škofu Valdespinu. Tu se pojavijo povezave s palmarsko katoliško Cerkvijo, ortodoksno katoliško frakcijo iz španskega kraja El Palmar de Troya, ki ima svojega papeža, kajti tisti v Rimu so izdali Boga.

Mešanje resničnosti in fikcije

Dan Brown je eden svetovno najuspešnejših pisateljev, ki je uročil svet s trilerjem

leta 2003. Njegovo popularnost je utrdil film, v katerem sta se po Parizu in Londonu preganjala Tom Hanks kot Robert Langdon in Audrey Tautou kot Sophie Neveu. Knjiga in film sta dvignila veliko prahu, še posebej med rimskokatoliškimi duhovniki, saj Brown spretno meša resničnost s fikcijo. Številni duhovniki pa imajo težave ravno s tovrstnim ločevanjem. Hanksova upodobitev Langdona je tako močna, da ga pri prebiranju Izvora harvardskega profesorja vidimo le še v Hanksovi podobi. Robert Langdon je tako zanimiv lik, da ima, kot nekateri drugi literarni junaki, svojo spletno stran, na kateri obvešča bralce, s čim se trenutno ukvarja, rad tudi odgovarja na vprašanja, še raje pa postavlja uganke.

Dan Brown je zablestel že s prvim romanom v Langdonovi seriji,

(2000), ter nato še z Izgubljenim simbolom (2009),

(2013) in zdaj z Izvorom. Na filmu so doslej tako pristali še Angeli in demoni, v katerih se skrivnosti rimskokatoliške Cerkve razkrivajo v Rimu, in pa Inferno, v katerem se tovrstne skrivnosti razkrivajo v renesančnih Firencah. Izgubljeni simbol je bil že daleč v predprodukciji za film, vendar so se nato lotili snemanja Inferna. Zagotovo pa bomo videli Hanksa tudi v mistični Barceloni Joana Mirója, Pabla Picassa in Antonija Gaudíja. Tako knjiga kot morebiten film pa bosta, tako kot doslej, občutno vplivala na porast brownovskih turistov v Španiji, saj ti radi obiščejo kraje, kjer se dogajajo zgodbe.

Živel je v Španiji

Dan Brown se temeljito pripravi na pisanje romanov, v katerih se nato zgodba odvije peklensko hitro. V nedavnem intervjuju je povedal, da se je tudi na pisanje Izvora pripravljal kar nekaj let, zadnji dve leti pa se je ukvarjal samo s tem. »V Španiji sem živel nekaj let kot otrok, en semester sem obiskoval univerzo v Sevilji ter se zaporedoma vračal v Španijo za daljša obdobja in bival v Bilbau, Sevilji, Madridu in Baceloni, enem najbolj umetniških mest na svetu.«

Vedno je bila poleg simbolizma in različnih verskih skrivnosti ravno umetnost ključna za njegovo pisanje ter v umetnosti skriti pomeni in uganke. K temu je gotovo pripomogla tudi njegova žena Blythe, ki je umetnostna zgodovinarka in slikarka. O umetnosti v Izvoru in svojih delih je povedal, »da je Langdon klasicist, ki vam lahko veliko pove o Leonardu da Vinciju, precej manj pa o sodobni umetnosti. Zato je tokrat nekoliko izgubljen, saj je obkrožen z deli sodobne umetnosti, kar ga precej zmede. Umetnina je lahko velikansko platno s kakšno packo ali kolo s plastično račko v njem. Zato se stalno vprašuje – zakaj je to umetnost in kako nas gane.« Sicer pa Brown priporoča, da tisti, ki jih zanima kaj več kot le njegov Izvor, obiščejo kak umetniški muzej, preberejo Biblijo ter Darwinovo delo O izvoru vrst ter seveda vse o Antoniju Gaudíju. To so tudi osnovne začimbe zgodbe v Izvoru.

Brown upa, da bo Izvor pritegnil k dialogu ljudi, ki imajo različne poglede na isto zadevo. »Živimo v svetu, v katerem je, zaradi politične korektnosti, težko povedati, kaj v resnici mislimo. Ta hip v ZDA poteka velik spopad med kreacionisti in evolucionisti in upam, da bi lahko moj roman postal nekakšen most k dialogu med takimi spopadi.«

Najvišja skupna naklada

Dan Brown se je leta 1964 rodil učitelju matematike in materi, ki je bila cerkvena organistka in je študirala sakralno glasbo. Ima še brata in sestro, odraščali pa so v študentskem kampusu, kjer je Dan povezal dve svoji paradoksalni fascinaciji v medigro znanosti in vere. Ko se je izšolal, je na akademiji Phillips Exeter poučeval angleščino, dokler se ni odločil v celoti posvetiti pisanju. V slovenščini imamo prevedena vsa njegova dela, poleg Langdonove serije še trilerja Digitalna trdnjava (1998) in Ledena prevara (2001). Njegova dela so objavili v 56 jezikih in prodali več kot 200 milijonov izvodov. Prevodi Brownovih romanov so dosegli najvišjo skupno naklado med vsemi avtorji prevodnega leposlovja v Sloveniji v tem tisočletju. Mladinska knjiga je skupaj natisnila več kot 170.000 izvodov njegovih romanov.