Kresnik 2018 Dragu Jančarju in romanu In ljubezen tudi

Nagrada kresnik: Po rekordnem letu slovenskega romana je rekord postavil tudi Drago Jančar. Z romanom In ljubezen tudi je že četrtič prepričal kresnikovo žirijo, največ med vsemi nagrajenci doslej.
Objavljeno
23. junij 2018 08.00
Posodobljeno
24. junij 2018 10.37
Drago Jančar je kresnika dobil že za romane Zvenenje v glavi (leta 1999), Katarina, pav in jezuit (leta 2001) in To noč sem jo videl (leta 2011). FOTO: Blaž Samec
Tanja Jaklič, Valentina Plahuta Simčič
Tanja Jaklič, Valentina Plahuta Simčič
Časopisna hiša Delo je nagradila pisca najboljšega slovenskega romana z lansko letnico. To je Drago Jančar, ki je z romanom In ljubezen tudi (Beletrina) že četrtič prepričal kresnikovo žirijo.

Gre za Jančarjev enajsti roman. Kresnika je prejel že za romane Zvenenje v glavi (leta 1999), Katarina, pav in jezuit (leta 2001) in To noč sem jo videl (leta 2011). S tem je postal avtor, ki je dobil največ Delovih nagrad za najboljši slovenski roman, sledita pa mu Andrej E. Skubic in Goran Vojnović, ki sta jih dobila po tri. Jančar je od v. d. odgovornega urednika Dela Uroša Urbasa prejel ček za 5000 evrov.

Nagrajeno knjigo lahko kupite TUKAJ.

Avtor, ki velja za sodobnega klasika, je prav letos praznoval okrogli življenjski jubilej, sedemdesetletnico. Njegov zadnji roman In Ljubezen tudi prinaša zgodbo, ki je postavljena v čas druge svetovne vojne, govori pa o ljudeh, ki jih turbulentno dogajanje zaznamuje in pohabi. Jančar je za Delo povedal, da sta ga pri usodi njegovih junakov prej kot enostavne moralne sodbe zanimala kompleksnost in zapletenost človeške narave. Ženja Leiler pa je v recenziji za Delo zapisala, da In ljubezen tudi ni, kot morda namiguje naslov, ljubezenski roman, tudi ni zgodovinski roman, ampak roman o ljubezni. »Bolj kot zgodbo in usodo neke ljubezni in bolj kot zgodbo o neki vojni, v kateri se je ta ljubezen znašla, tematizira osamljen trud posameznika, kako ljubezen kljub vsemu zavarovati in ohraniti,« meni Delova kritičarka.

Recenzija
In ljubezen tudi


image
Čestitke v. d. odgovornega urednika Dela Uroša Urbasa nagrajencu. FOTO: Blažž Samec/Delo


Jančarjev roman je kot najboljši v letošnji konkurenci prepoznala žirija, ki jo je vodil profesor z oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Tone Smolej, v njej pa so bili še pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj, pesnica in novinarka kulturne redakcije nacionalnega radia Tina Kozin in dr. Alen Albin Širca, asistent na omenjenem oddelku. 

Drago Jančar o nagradi:


Vesel sem nagrade. Ne bom rekel, da sem srečen, ker srečen je pisatelj, ko konča svoj roman. Vesel sem tudi zaradi tega mitološkega kraja, Rožnika. Ne samo kresnik, tu je živel Cankar in marsikaj napisal, tako da Rožnik postaja pomemben center slovenske literature v simbolnem smislu. Roman In ljubezen tudi ima lep odziv pri bralcih.

Pri kritikih je bilo nekaj pomislekov. Nekateri so ga brali kot nadaljevanje romana To noč sem jo videl. Po tematiki, tragični usodi neke ženske morda je neka bližina, a tu gre za bolj kompleksno situacijo, več prostora je namenjenega historičnemu kontekstu. Problemu okupacije, atmosferi okupacije.

Mislim, da v slovenščini še ni bilo popisano, kako so se obnašali Nemci, ki so živeli v Sloveniji v trenutku okupacije. So oklevali? Kakšni so bili njihovi vzgibi? O tem težkem vojnem času sem povedal, kar sem imel povedati. Sodobnost? Morda, ali pa me zdaj čakajo kakšne poetične preizkušnje ...


V igri za letošnjega kresnika so bili še Štefan Kardoš z romanom Vse moje Amerike, Florjan Lipuš z romanom Gramoz, Sarival Sosič z romanom Starec in jaz in Vlado Žabot z romanom Sveti boj. Trije med njimi so kresnika že dobili (Jančar, Kardoš, Žabot), v igri za nagrado pa je bil tudi en prvenec (Sosič).
 

Oglejte si posnetek podelitve:




Utemeljitev kresnikove žirije:


Drago Jančar: In ljubezen tudi

Leta 2011 je Drago Jančar prejel kresnika za navdušujoč roman To noč sem jo videl. Letos nas je znova osupnil z enako močno doživeto pripovedjo In ljubezen tudi. Tudi tokrat se je velikopotezno poglobil v čas druge svetovne vojne, da za bralce izpiše prepričljiv vojni in ljubezenski vrtinec.

Neločljivo preplete usode treh junakov, Sonje, Valentina in Ludwiga, in v tem posebej dobro posnema življenje. Nato se loti upodabljanja tistega, kar je najteže ubesediti – kako se človek, ki je občutljivo, a ne nujno tudi etično bitje, znajde ali ne znajde v skrajnih zgodovinskih okoliščinah.

Tu knjiga v največji meri obuja našo empatijo, tako da bralec sam postane mučenec v gestapovskih zaporih, partizan v pohorskih gozdovih, osumljen izdaje, ali interniranec v koncentracijskem taborišču. In ljubezen tudi je nov dokaz Jančarjevega pripovednega in slogovnega mojstrstva.


Podelitev smo spremljali iz minute v minuto:


21.45: 152 let po rojstvu slovenskega romana žirija odločitve ni sprejela soglasno. A kakorkoli, Jančar je kresnika dobil že četrtič. Jančar je na Rožnik prišel v zadnjem hipu, v svoji zahvali za nagrado pa povedal, da je v romanu obravnaval ključno obdobje slovenske zgodovine in hkrati svoje osebno izkustvo. »Je pa vsako pisanje romana težka avantura, tunel, v katerega se človek spusti in mora iz njega priplavati na svetlo.« Tiha pesem Carmen Manet lavreata z venčkom na glavi in v spremstvu kresnic spremlja proti kresu.

21.29: Ne zgodi se pogosto, da dež zmoti kresnika, je pa prav prikladno tokratni dež pričakala glasbena točka z zasedbo Počeni škafi.

Na Rožniku so vsi pod streho gostilne ali pa pod svojimi dežniki. Ker Draga Jančarja še ni na Rožnik, slišimo pisateljeve citate iz intervjuja za Delo. Da je dolgo roman nosil v sebi in ga moral napisati. Da je pisal o zlu v deželi in kako v času zla preživi ljubezen, bolj ko si je izmišljal svet v romanu, bolj resničen je bil ... Ker je to zadnji finalist, so pogledi vedno bolj obrnjeni v vrata Cankarjeve sobe, k žiriji, njihovi odločitvi ... A še prej glasba deklet iz Kranja. Kresnice so pripravljene, bakle gorijo.

image
Napeto za mizo nominirancev. Vlado Žabot, Florjan Lipuš, Sarival Sosič in Štefan Kardoš. Drago Jančar je prišel kasneje. FOTO Blažž Samec/Delo


21.21: Ob romanu Starec in jaz Sarivala Sosiča je bilo govora o starcu, ki ve veliko o življenju, in mladeniču, ki ne ve še nič. Na vprašanje, ali verjame v latinski rek repetitio est mater studiorum, je odgovoril, da verjame v ponavljanje kot strast. Kot pri glasbi, ki s ponavljanjem lahko doseže melodični čudež. Sosič je prepričan, da je glasba najpopolnejša umetnost, ki jo njegov glavni junak kot strast prenaša naprej.

In Rožnik je zajel dež.

21.09: Pripoved romana Gramoz Florjana Lipuša se razkraja, ni klasična, sestavljena je iz fragmentov o usodi taboriščnic, opisov trpljenja v koncentracijskem taborišču, je za uvod k Lipušovemu romanu povedala voditeljica in vprašala, kako je z jezikom in pisanjem na Koroškem.

Lipuš je odgovoril, da se eni borijo, pišejo in se ne vdajo, kljub temu pa slovenski jezik na Koroškem izginja. Tudi tam so včasih kresovali, danes pa kresne noči v tej obliki ne poznajo. Kot je še povedal Lipuš, želi vedno oblikovati svoj, poseben jezik, ki se razlikuje od pisanja drugih. Čudovit in poseben je, je dodala voditeljica.

Mikrofon so prevzeli glasbeniki Malunca.   20.56: Na Rožnik lega hladen mrak, ki ga običajno ob kresni noči nismo vajeni. Na vrsti je predstavitev drugega romana Vse moje Amerike Štefana Kardoša, ki ga je avtor posvetil prekmurskim emigrantom v Ameriko. Voditeljica je pisatelja vprašala, kaj je pravzaprav to 'družinska mitologija'? Kardoš je odgovoril, da je bila Amerika del njihove družinske mitologije, mitologizacija Amerike namreč del dedovega žalovanja, idealiziranja, da ni ostal tam. »In vi?« Moje Amerike so drugačne od njegove, a da se pobegniti tudi kam drugam, je povedal Kardoš.

Zdaj je ob petih pisateljih čas za zasedbo Same babe in skladbo Ljubica moja.

20.42: Prvi nominiranec pred mikrofonom voditeljice je pisatelj Vlado Žabot, pri katerem ne more in ne sme manjkati še ena pomembna funkcija; je oče kresnika in že tudi dobitnik nagrade za roman Volčje noči. Kresovanja, kresne noči se spominja iz otroštva v Razkrižju, ko pa je pozneje študiral mitološko izročilo, ga je le-to tudi pisateljsko zaznamovalo. O svojem pisanju je povedal, da ideja od nekod pride, potem pa ne odide, dokler se je ne loti. Glavna oseba njegovega romana Sveti boj je omahljivec, iskalec, a tak je le od zunaj, je dodal pisatelj.

In že igrajo Teo Collori & Momento Cigano ...

20.28: Na Rožniku se najdaljši dan v letu pogumno upira noči, razpoloženje pa med drugim dviguje posebna številka. Obiskovalce je osupnila letošnja kresnikova statistika; 172 romanov je morala v roke vzeti žirija, kar je kresnikov rekord. Kresnice so žirijo že pospremile v Cankarjevo sobo, zbrani pred njo pa so jim zaželeli odlično in odločno odločitev. Žirijo tudi letos vodi profesor z oddelka za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Tone Smolej, v njej so še dr. Alen Albin Širca, asistent na omenjenem oddelku, kritičarka Tina Vrščaj, pesnica in novinarka Tina Kozin.

image
Žirija s predsednikom dr. Tonetom Smolejem. FOTO: Blažž Samec/Delo


Vrnili se bodo čez dobro uro in do takrat je čas za izbrane finaliste in njihove romane. Peterica romanov večinoma pogleduje v preteklost: Jančarjeva zgodba je postavljena v čas druge svetovne vojne, Kardoševa sledi prekmurskim emigrantom v ZDA od konca prve svetovne vojn, Lipušev tekst je sestavljen iz fragmentov opisov trpljenja v koncentracijskem taborišču, Sosičeva zgodba govori o odraščanju fanta in njegovih spominih na profesorja glasbe, Žabotov roman doktorskega študenta pošlje na nekdanje vojno žarišče. Na Rožniku smo zdaj v melosu slovenske manjšine v Reziji, zbor Carmen Manet izvaja skladbo Ta na Solbici Sama Vovka, ki pripoveduje o poroki v vasi Solbica ....

20.21: Na Rožniku se je začelo potovanje k 28. kresniku, Delovi nagradi za najboljši slovenski roman. Natanko tam kot pred letom dni se je tudi tokrat začela prireditev, ki nas bo pripeljala do naslova najboljšega slovenskega romana z letnico 2017, in seveda do njegovega avtorja. Vsi finalisti so zbrani, Drago Jančar pride z malce zamude.

Kot je po glasbenem začetku z evrovizijskim zborom Carmen Manet iz Kranja zbrane spomnila letošnja voditeljica večera, prevajalka in novinarka Blažka Müller Pograjc, je kulisa tudi tokrat »kostanj, lipa in vi, prijatelji in pisatelji slovenske besede«, ki jih je v tem toplem in na srečo suhem večeru veliko. Kresni večer je tisti večer v letu, katerem so naši predniki radi rekli: O kresi se dan obesi. Večer, ko se, če nam v žep ali škorenj pade praprotno seme, lahko pogovarjamo z živalmi, večer za zdrs v domišljijske in nezavedne svetove, noč, ko lahko postanemo nevidni, skratka, nocojšnji večer je čas za magijo, tudi magijo besede in literarnega ustvarjanja, je še povedala voditeljica.

Zbrane na dvorišču Cankarjevega vrha, kjer je tudi Cankarjeva spominska soba, v katero bodo kmalu vstopili žirantje, je že nagovoril v. d. odgovornega urednika Dela Uroš Urbas, ki je med drugim citiral Martina Luthra Kinga iz današnje Delove iskrice: »Če hočeš spremeniti svet, vzemi pisalo in piši.« Ob tem je spomnil, da pisatelje in novinarje povezuje prazen list papirja, prazen zaslon, ki čaka na prvi stavek, ki bo bralca zapeljal v zgodbo. Urbas je spomnil tudi na Cankarjevo leto in prebral odlomek iz Cankarjevega zadnjega predavanja v Mestnem domu leta 1918: »Narod se je v svoji nesreči zavedel najvišjega, kar ima, svojega največjega bogastva, svoje kulture. Ta zavest ga bo rešila iz vseh težav in bridkosti...«

image
Omizje Dela s člani kulturne redakcije in v. d. odgovornega urednika Urošem Urbasom. FOTO: Blažž Samec/Delo


20.00: Na Rožniku je vse nared za kresnikov večer. »Dežja ne bo, oblak je šel mimo Rožnika.« To so besede režiserja nocojšnje prireditve Andreja Stražišarja na zaskrbljene poglede proti nebu, od koder tu in tam pade nekaj kapljic. Na dvorišču Cankarjevega vrha so se že zbrali  vsi tisti, ki jih zanima, kateri roman bo številka ena letošnjega poletja oziroma kateri je najboljši slovenski roman preteklega leta.

Obeta se etno prireditev, voditeljica večera bo Blažka Müller Pograjc, v glasbenem ospredju pa evrovizijski zbor Carmen Manet iz Kranja. Medtem kresnice že delijo praprotna semena. Po starih šegah, če daš v čevelj seme, v kresni noči lahko razumeš živali.

image
Kresnice, zveste spremljevalke podelitve Delove nagrade za najboljši roman. FOTO: Blažž Samec/Delo


Vtisi gostov


Tone Peršak, kulturni minister: Nagrada je izjemno pomembna, na kar kaže dejstvo, da se je število romanov od prvega kresnika do danes podeseterilo. Očitno je nagrada vplivala na to, da so se mnogi pisatelji odločili za pisanje v tej formi, ki je sicer težka in zahtevna. Poudarim naj, da gre letos za odlične avtorje, kar trije so kresnika že dobili. Gre tudi za zelo različne avtorje, kar pomeni, da je slovenski roman tudi tematsko zelo raznolik. Vzdušje na prireditvi je prijetno, ljudi je veliko.

Orlando Uršič, urednik založbe Litera, ki je v finalu s temi romani: V teh časih, ki slovenski literaturi niso najbolj naklonjeni, smo hvaležni, da kresnik sploh še obstaja. Ta nagrada vsako leto opozori, da v Sloveniji izhajajo dobri romani. Veseli smo, da smo kot založba iz province tako dobro zastopani. Odločitev o nagrajencu pa prepuščamo žiriji. Naj zmaga tisti, ki je najboljši.

Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS: Kresnik je zagotovo še vedno naša najpomembnejša literarna nagrada. Opozorila bi, da je bilo vseh deset romanov, ki so prišli v ožji izbor, podprtih s strani javne agencije za knjigo. To pomeni, da najboljše leposlovje nastaja z javno podporo. Prebrala sem osem od desetih letošnjih nominirancev, vsak po svoje me je navdušil, eni sicer bolj kot drugi, vsi obravnavajo zanimive sodobne teme. Verjamem, da bodo privabili kupce v knjigarnah in da bodo prijetno poletno branje.

Peter Kuhar, publicist in prevajalec: Bil sem že na prvem kresniku in nato na vseh nadaljnjih, z izjemo zadnjih desetih let, ko živim na Češkem. Nagrada je zelo pomembna in pozitivna, saj opozori na določen segment kulture, na literaturo.

Miklavž Komelj, pesnik: Vsekakor je pomembno, da obstaja nagrada, ki spodbuja romanopisje v slovenščini. Tudi vzdušje na prireditvi mi je všeč, ker poteka v zavetju Cankarjevega duha, ki je zame še vedno nepresežen slovenski pisatelj. Lokacija prireditve je zagotovo dobra. Letošnje nominirance pa bom še prebral, običajno berem z zamikom.

Nada Grošelj, prevajalka: Vse literarne nagrade se mi zdijo pozitivne, kresnik pa še toliko bolj, saj gre za nagrado, ki ima to prednost, da jo promovira časopisna hiša Delo. To pomeni, da ima veliko medijske podpore, da so nominirana dela dobro predstavljena, kar zbudi zanimanje javnosti. Druge literarne nagrade, ki so tudi prestižne, zaradi premajhne medijske podpore ostajajo omejene na poznavalske kroge. Kresnik je postal že del folklore, z golažem in potico vred. Zagotovo ponuja vodilo, kaj brati.