Država o kateri vsi govorijo

Slovenija bo leta 2022 častna gostja največjega knjižnega sejma na svetu

Objavljeno
23. avgust 2019 11.23
Posodobljeno
23. avgust 2019 11.23
Ko je bila častna gostja Nova Zelandija, je velik razstavni prostor napolnila z vodo ter ustvarila pravi otok. Foto Igor Bratož
Z direktorjem frankfurtskega sejma Juergenom Boosom sem se pogovarjala lani, ko je v vili Pod­rožnik s takratnim kulturnim ministrom Tonetom Peršakom in direktorico javne agencije za knjigo Renato Zamida podpisal pogodbo o tem, da bo Slovenija leta 2022 častna gostja na tem velikem dogodku.

Všeč mi je bilo, ko je dejal, da radi ponavljamo, da je Slovenija predvsem majhna država, kot da bi to bil izgovor, v resnici pa to ni pomembno, kajti zdi se mu, da je bila do zdaj predstavitev majhnih držav posebna in sodobna. Po njegovem štejejo umetniki in vsebina programa ter to, kako bo predstavitev vključevala čim več ljudi z zanimivimi idejami.

Pred dnevi je bil na povabilo javne agencije za knjigo znova v Ljubljani ter na predavanju, ki so se ga udeležili ustvarjalci, kulturni menedžerji ter direktorice in direktorji kulturnih institucij, od Moderne galerije do Cankarjevega doma, govoril je tudi o tem, da častna gostja ne predstavlja le pisateljev in knjig, temveč celotno kulturo in najbolj zanimive umetnike vseh žanrov, pa tudi turizem, kulinariko in gospodarstvo.
Boos je s Simone Bühler, vodjo programa »častna gostja«, govoril o državah, ki so imele do zdaj najboljše predstavitve, o zgodovini sejma in o tem, da deluje kot dobro podmazan stroj, čeprav imajo zaposlenih le okoli sto ljudi in pisarne v Moskvi, Pekingu, New Delhiju, New Yorku in Džakarti.

image
Direktor sejma Juergen Boos je med najuspešnejšimi častnimi gostjami omenil Gruzijo, Brazilijo, Islandijo, Indonezijo in Novo Zelandijo.
Foto Jože Suhadolnik


A najprej nekaj številk. Frank­furtski sejem vsako leto obišče skoraj 300.000 obiskovalcev in na njem se predstavi 7500 razstav­ljavcev iz 164 držav, dogajanje spremlja 10.000 novinarjev in blogerjev, slednji ne pišejo le o knjigah, temveč tudi o potovanjih, kulinariki in življenjskem slogu.


V fokusu


Kar 70 odstotkov medijske pozornosti v času sejma je namenjene državi častni gostji, poveča se zanimanje za pisatelje iz te države, občutno več je prevodov. Država je v središču vse leto, ne le pet sejemskih dni oktobra. Letos je častna gostja Norveška – največja zvezda, ki jo bodo pripeljali, je seveda pisatelj Karl Ove Knausgård, sledile bodo Kanada, Španija, Slovenija in Italija. »Kot vidite, je v zadnjih letih fokus predvsem na evropskih državah, to se nam zdi pomembno zaradi trenutnega političnega dogajanja pa tudi zato, ker je treba obuditi razsvetljenske ideje,« je dejal Boos.

Zanimivo je, da ima sejem dolgo tradicijo, obstajal je, še preden je Gutenberg zagnal svoj tiskarski stroj. Menihi, ki so na roke pisali knjige, so se dobivali, si izmenjavali ideje in informacije ter trgovali. »Za to gre pri sejmu še danes. Za izmenjavo idej.«

Kar 70 odstotkov ­medijske pozornosti je namenjene državi častni gostji.
Med najuspešnejšimi je bila predstavitev Gruzije.
Na sejmu se predstavi 7500 razstavljavcev.


Sejem je v zgodovini preživel marsikaj – v času nacizma je bil recimo zaprt, svoboda, ki jo ponuja literatura, takrat ni bila zaželena oziroma je bila prepovedana. Je pa frankfurtski sejem velikokrat oblikoval literarni okus bralcev po svetu. V času študentskih gibanj se je recimo spremenil v politično tribuno, v sedemdesetih letih je prav ta sejem prvi v Evropi gostil pisatelja Mario Vargasa Lloso in Gabriela Garcío Márqueza, ki sta kmalu postala zvezdi. V devetdesetih je zasledoval vzpon velikih kriminalnih uspešnic ter v novem tisočletju izpostavil navduševanje bralcev nad biografijami in avtobiografijami. Pisateljski zvezdniki so na sejmu stalnica.
 

Od kuharic do filmov


Med častnimi gostjami je bilo kar nekaj držav, ki niso promovirale le literature in kulture, temveč so ta dogodek izkoristile za promocijo celotne države. S pomočjo kulture so se tistega leta zaradi številnih dogodkov in srečanj, ki so jih pripravili, ter živahnega diplomatskega sodelovanja oblikovali tudi intenzivnejši gospodarski odnosi z Nemčijo. Med najuspešnejšimi častnimi gostjami je direktor sejma omenil Gruzijo, Brazilijo, Islandijo, Indonezijo in Novo Zelandijo. Največ denarja je za projekt namenila Kitajska, ki je vložila kar 20 milijonov evrov, tudi Katalonija ni zaostajala, vendar je bil njihov projekt preveč politično zastavljen, zato ni izkoristila priložnosti. Predstavili so na primer samo pisatelje, ki pišejo v katalonščini, izpustili pa katalonske pisatelje, ki pišejo v španščini ter so najbolj znani in prepoznani.
Poleg literature častne gostje predstavijo obiskovalcem tudi druge knjižne žanre, med najbolj obleganimi so predstavitve turističnih vodnikov, knjige o kulinariki in kuhanju, otroške knjige, luksuzne izdaje, izobraževanje, zvočne knjige in tehnologija nasploh. Knjižni sejem sodeluje tudi z berlinskim filmskim festivalom, zanimajo jih filmi in nadaljevanke, ki jih ustvarjajo Amazon, Netflix in HBO. »Vsi iščejo dobre zgodbe, po katerih je trenutno veliko povpraševanja, saj so nadaljevanke tržna niša. Dobre zgodbe se skrivajo v literaturi. Povezovanje literature in filma je danes nujno.«

Frankfurtski sejem državi članici ponudi velikanski razstavni prostor ter ji pomaga uresničiti še tako nenavadne ideje, da se lahko dobro predstavi. Nova Zelandija je na primer razstavni prostor napolnila z vodo. »Ustvarili so otok, ki so si ga obiskovalci zelo zapomnili.« Veliko držav je s prireditvami »zasedlo celotno mesto« ter gostovalo tudi drugod po Nemčiji. Vse je odvisno od dobrih idej in inovativnih ljudi, ki vodijo projekt.

image
REUTERS Sejem vsako leto obišče skoraj 300.000 obiskovalcev. Foto Reuters


Renata Zamida je na koncu predavanja povedala, da so priprave v polnem teku. Omenila je, da v okviru seminarja za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike že prevajajo številne knjige, predstavila je nekaj najnovejših knjižnih prevodov v nemščino – od del Draga Jančarja, Dušana Šarotarja do knjig o turizmu. Slovenija se kot častna gostja leta 2022 že promovira po knjižnih sejmih. »V zadnjih dveh letih je nastalo več prevodov v nemščino kot v celotnem preteklem desetletju. Zdaj so na vrsti še drugi resorji, da se aktivno vključijo v priprave in kolikor je mogoče izkoristijo naziv države častne gostje na frankfurtskem sejmu.« Leto 2022 ni več tako daleč, kot se zdi. Bo Slovenija izkoristila priložnost?