Ekstravagantna bizarna metafizična vrtoglavica

Lucija Stepančič z odbitim humorjem predstavlja fantazmagorično popotovanje po realnih in predvsem imaginarnih svetovih.

Objavljeno
11. avgust 2020 08.26
Posodobljeno
11. avgust 2020 15.14
Nekakšna zgodba se zapleta in razpleta tudi po ulicah Firenc, še bolj pa v sanjskih nedoločljivih geografskih, časovnih in mentalnih koordinatah. Foto AFP
Znana je sintagma ameriškega abstraktnega slikarja Ada Reinhardta, da je umetnost preveč resna zadeva, da bi jo jemali resno; misel lahko tudi parafraziramo, namreč, da je umetnost preveč neresna zadeva, da bi jo jemali neresno. Obe pa se nekako skladata z najnovejšo knjigo Lucije Stepančič Naj me kdo zbudi. Kar je v slovenskih razmerah, kjer sta kultura in umetnost praviloma predmet sila resne, pogosto kar pretirano resnobne obravnave in neredko celo povsem nekritičnega fetišizma, prav osvežujoče. Če bi lahko izbrali osrednji pojem za oris tega »romana«, bi to bil nedvomno pojem distance, kar je prav tako ena od ...