Elena Ferrante o dveh Neapljih

Svet bo na pisateljičin novi roman moral čakati do jeseni.

Objavljeno
08. april 2020 21.35
Posodobljeno
08. april 2020 21.35
Obstajata dva Neaplja, prikazuje Elena Ferrante v novem romanu Lažnivo življenje odraslih, bogati in revni. Foto Reuters
Izid novega romana Elene Ferrante­ La vita bugiarda degli adulti (Lažnivo življenje odraslih) je bil italijanski literarni dogodek­ lanskega leta, knjigoljubci so se novembra ob polnoči postavili­ v vrsto, da so knjigo lahko kupili med prvimi. Lažnivo življenje odraslih, prva avtoričina knjiga po skoraj petih letih po veličast­no uspešnem Neapeljskem ciklu, tetralogiji romanov Genialna prijateljica, O novem priimku, O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo, O izgubljeni deklici, je v Italiji naletela na odlične odzive. Tuji založniki so se zdaj odločili za prestavitev izida z 9. junija na 1. september.

image
Prevodi novega romana Elene Ferrante bodo izšli 1. septembra.
Urednik ameriške izpostave založbe Europa je po poročanju revije Bookseller povedal, da bi bil novi roman Elene Ferrante gotovo prodajna uspešnica, kadarkoli bi ga izdali. »Vendar bi izid junija pomenil, da bi iz prodaje zaradi zdajšnjih ukrepov proti širjenju koronavirusa izpadle fizične knjigarne. Tega nismo pripravljeni narediti, Lažnivo življenje odraslih bomo izdali, ko bo knjižni trg popolnoma funkcioniral, knjigotržci, ki so v pretek­lih letih tako uspešno zgradili do avtorice lojalno bralsko skupnost, morajo dobiti priložnost.« Enako meni urednica britanske podruž­nice Europa Editions UK Evi Ferri: »September se zdi najbolj smiselna­ odločitev o izidu ... ko bo vsa ta norija za nami. Ta knjiga govori o odraščanju in po tistem, kar doživ­ljamo zdaj, bomo vsi malo odrasli. Veselim se tega in Elenine knjige.«
 

Razredne razlike


Založniki so premaknili na 1. september vse formate izdaje, knjigo, e-knjigo in zvočno knjigo, urednica španske založbe María Fasce je dodala: »1. september je zdaj magični datum, oaza, čas, ko bodo španski in katalonski bralci vendarle odkrili nov roman Elene Ferrante.«

Podobno menijo tudi druge založnice, Jujon Noh iz korejske založbe Hanglisa Publishing je zelo žal, ker so morali prestaviti izid prevoda, saj da ga korejski bralci nestrpno pričakujejo, a je po njenem mnenju trenutno to najbolj modra odločitev. Adriana Piteša iz hrvaške založbe Profil je dodala: »Založniki smo se dogovorili, da prevoda ne bomo izdajali posamezno, ampak smo se solidarno odločili za skupno globalno izdajo te mojstrovine.«

Lažnivo življenje odraslih po napovedih založbe govori o odraščanju, zgodba pripoveduje o neapeljskem dekletu Giovanni med dvanajstim in šestnajstim letom, ko se iz prijazne deklice, ki svoje malce preveč zaščitniške starše preprosto in prostodušno obožuje, spremeni v agresivno najstniško upornico – in o razred­ni razdeljenosti Neaplja na dvoje različnih svetov.

Založba je v napovedi romana zapisala, da junakinja ne najde ne odgovorov na svoja vprašanja ne izhoda, čeprav živi v obeh Neapljih, zgornjem, ki si je nadel masko prefinjenosti, in spod­njem, kjer so doma pretiravanja in ­vulgarnosti.

Giovanna izhaja iz srednjega sloja, iz boljšega gričevnatega predela Vomero, njena malce vulgarna teta Vittoria, ki ji na poseben način nadomešča mamo, pa živi spodaj, v revnem delavskem okrožju.

Ena od italijanskih založnic je po izidu knjige v izvirniku pripomnila: ­»Žalostno je slišati, a ta dva Neaplja še zmeraj obstajata, Elena Ferrante to resničnost odlično popiše. Zadostuje le polkilometrski sprehod po stranskih ulicah Neaplja in znajdete se povsem drugje ter odkrijete drug obraz mesta.« Zgodba romana je postavljena v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, prej razvajeno dekle se v pogovorih z odrezavo teto zave licemerstva svoje družine.
 

Uspeh je neuspeh


Direktor torinskega mednarod­nega knjižnega sejma, pisatelj Nicola Lagioia, je po izidu izvirnika opozoril na spremembo v kritiški recepciji avtoričinega dela. »Pred Neapeljskim ciklom je imela Elena Ferrante spodobno veliko bralsko občinstvo in bila ljuba italijanskim literarnokritiškim avtoritetam. Toda v Italiji uspeha ne oprostimo, takoj ko je postala veliko ime, so kritiki vihali nos. Tovrstno intelektualno distanciranje je za Italijo pravilo, podobno se je zgodilo ­Umbertu Ecu z Imenom rože

Odzivi italijanske kritike na novi ­roman so bili nasploh pozitivni, eni so opozarjali, da je avtoričin slog tudi tokrat neustavljivo ­privlačen, drugi, da je avtorica pred bralca ­razpostavila široko panoramsko sliko družbe, pravi tableau človeštva, drugi so dodali, da je ­Lažnivo življenje odraslih enostavno velik roman, skrajno gost in kompleksen.