Tiskane izdaje
Flisar je v odzivu za Slovensko tiskovno agencijo (čeprav po predlogu svojega odvetnika na naša vprašanja ni želel odgovoriti) zapisal, da gonja, ki jo je proti njemu s pomočjo Radia Študent sprožila Anja Radaljac, potrebuje ozadje, saj po njegovih besedah selektivno izbrani citati v omenjenem članku »poskušajo ustvariti napačen vtis«.
»Začelo se je tako, da mi je Anja Radaljac po izgubi dela v Trubarjevi hiši literature in po zmanjšanju priložnosti za objave v Delu poslala pismo, v katerem me je prosila za pomoč. Sodobnost ji je ponudila prevod, potem še možnost, da napiše kritiko otroške knjige,« je zapisal in dodal, da mu je med nadaljnjim dopisovanjem zaupala tudi nekaj stvari o svojih zdravstvenih problemih. »Prepričal sem sourednike, da ji ponudimo pisanje Gledališkega dnevnika v alternaciji z Matejem Bogatajem, kar bi ji finančno vsaj malo pomagalo. Glede na vse njene prijazne besede se mi je zdelo, da sva postala ne le sodelavca, ampak prijatelja,« je dodal.
Kot je pojasnil, se mu zato »dve šaljivi izjavi, ki ju ona nenadoma ima za spolno nadlegovanje, nista zdeli nič drugega kot kompliment (izjava ad rem in ne ad hominem), morda malce ponesrečeno izražen, res je«. Dodal je, da bi ga na to lahko prijateljsko opozorila takoj, pa bi se ji nemudoma opravičil. »Hotel sem jo pohvaliti, v besedah ni bilo nobenega podtona; po vsej dotedanji korespondenci sem bil prepričan, da se pogovarjava kot prijatelja,« je ponovil.
Dodal je, da je njena pritožba prispela po enem mesecu. »Ko sem jo predstavil glavni urednici, pomočnici glavne urednice in strokovni sodelavki na uredništvu, so me prepričale, da je Anja Radaljac preveč konfliktna oseba, da bi se z njo zapletli v dolgoročno sodelovanje, predvsem zaradi njenega odnosa do uredniških nasvetov in napotkov, ki jih ima za cenzuro. Vtis, ki ga zdaj skuša ustvariti s svojimi podporniki (da je bila 'odstranjena', ker se je uprla 'spolnemu nadlegovanju'), bi bil smešen, če ne bi bil žalosten,« je še zapisal.
Peticija Air Beletrine z zahtevo za njegov odstop s položaja predsednika PEN pa je po njegovih besedah »samo še en primer deplasiranega besa, ki ga nekdo usmerja, poganja pa ga nepoznavanje celote mojega dopisovanja z Anjo Radaljac, ki sem ji preprosto hotel pomagati, to je vse«.
