K Prangerju letos dodana še gib in narava

Ustanova Pranger je napovedala že 23. festival poezije, literarne kritike in prevajanja. Potem ko se je lani preselil iz Rogaške Slatine, kjer ostajata Mali Pranger – ELA in podelitev Stritarjeve nagrade, v Radovljico, se letos znova širi, tako lokacijsko kot programsko. Med 13. in 20. septembrom bo tako ne le v Radovljici, Ljubljani in Kranju, temveč tudi v Begunjah in Kropi. Eni sodelujoči kritičarki se pri tem izteče mandat, kritičarki in kritiku pa se ta šele začenja.

Pravljično spleten pesniški jezik

Od sodelovanja pri osrednjem delu festivala se po tokratni izvedbi poslavlja Varja Balžalorsky Antić, Luko Benedičiča in Jelko Kernev Štrajn, ki sta se poslovila z lansko, pa sta nasledila lanska Stritarjeva nagrajenka Majda Travnik Vode in Vid Bešter. Vsak od njih je vzel v obravnavo po dve slovenski pesniški zbirki, izdani v lanskem letu, o katerih se bo na moderiranih kritiških razpravah – vodi jih Diana Pungeršič – pogovarjal z njunima avtorjema.

Majda Travnik Vode si je izbrala zbirki Zgodbe o tebi Francija Novaka (Hiša poezije) in Tišina Jerneja Grlja (Celjska Mohorjeva družba), Varja Balžalorsky Antić zbirki Drevo, ki ga pišemo nihče Lukasa Debeljaka (LUD Šerpa) in Dnevnik zelene premičnice Marcella Potocca (Hiša poezije), Vid Bešter pa zbirki »Fànce, Fànce!«: njene pesmi in pesmi zanjo Blaža Lukana (Hiša poezije) in Nekje notri je uho Tine Volarič (Goga).

Vezivo bosta poezija in železo

»Imamo 31 partnerjev, vloženega je ogromno dela in navdiha. Smo zelen in socialno občutljiv festival. Pranger za potohodce, sprehod Prostor prostosti za preprostost bivanja, spoznavni večer na terasi s pogledom na gore, ambientalno branje na ruševini ob vstopu v alpsko dolino. Dolgo smo si želeli v gibanje, naravo,« je poudarila Urška P. Černe, ki se ji je letos pri vodenju festivala pridružila Natalija Milovanović. Kot je dodala, so tokrat gib povabili k poeziji tudi na osrednjem dogodku v petek, 18. septembra, v Radovljiški graščini, s plesalko Kajo Lin J. Avguštin.

»(P)odpiramo občutek za storjene krivice do izjemnih žensk v moškem svetu preteklosti z opozorilom na pesnico Kristino Šuler (Schuller) v Kropi, na izginjajoče narečje, na trudoma ohranjano dediščino v primeru hiše Fovšaritnica in obnovljeni Kovaški muzej. Letos odpiramo tudi način kritiških debat – da lahko pride vsakdo in da poezija ni dostopna samo akademskemu mehurčku. Dostopni bomo v kulturi hendikepa, slepim in slabovidnim poezijo približujemo skupaj s Knjižnico Minke Skaberne,« je nadaljevala.

Pozna pomlad je sezona nagrad

Vezivo festivala bo »na pogled nezdružljiva dvojica poezija in železo – kot gradnik krvničk v telesu, nosilec krepkosti, v ožilju in zgodovinsko gledano v gospodarstvu«; posvetili se ji bodo na konceptualni debati. »Poezija kot nosilka krep(k)osti, duhovne neomajnosti. Železna volja in nasprotje: mehkoba izraza. Poezija in železo sta redka resursa, ki ju je treba previdno jemati iz narave in pri tem paziti na okolje. Pl. Žiga Zois brez železa in svojih fužinarskih obratov, delavcev, ne bi mogel biti pokrovitelj slovenske nacionalne poezije v 18. stoletju.«

Ob tem je Urška P. Černe poleg vsebinskih poudarkov opozorila še na »hud problem financiranja področja knjige. Drugače kot pri drugih ustvarjalnih področjih celotno polje knjige dela v nemogočih razmerah letnega administrativnega izčrpavanja, kjer srednjeročno ni mogoče načrtovati domala ničesar. Polje bralne kulture je podfinancirano, država pa ne loči med festivali, ki so ustanovljeni zato, da spravijo v promet organizatorjeve izdelke, in povezovalnimi nekomercialnimi.«