Svetlana Makarovič: Generacije so vse bolj plehke in butaste

Prešernovanje po Sloveniji: Tone Partljič poudarja: »Prav je, da znamo praznovati, toda Prešerna je treba brati!«

Objavljeno
08. februar 2017 16.51
slovenski kulturni praznik
T. L., STA
T. L., STA

Pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič je na Prešernovanju v knjigarni Konzorcij med drugimi umetniki brala pesmi iz svoje nove zbirke haikujev Zima vezilja, z avtorsko glasbo pa jo je na klavikordu spremljal skladatelj Milko Lazar.

»Vsaka generacija je bolj plehka, bolj butasta, uporablja manj besed in komunicira prek računalnikov. So pa v vsakem času tudi žlahtni bralci, žlahtni poslušalci. So vedno bili, so pa seveda vedno bolj osamljeni,« je za STA povedala v sklopu Prešernovanja v knjigarni Konzorcij, kjer je brala verze iz svoje zbirke Zima vezilja.

Po njenih besedah se je že v bivši Jugoslaviji začelo »poneumljanje množic s t. i. množično kulturo, kot so jo takrat imenovali jugoaparatčiki«.

To, da v šolah ne poučujejo ljudske slovenske kulture, je po njenih besedah škandal, ampak samo eden izmed mnogih. Dodala je še, da je »kultura svinjsko obdavčena« in da se lahko s svojim delom preživljajo le oberkrajnerski ansambli in stand up komiki.

Kot je povedala, je bilo že v bivši državi slišati izgovore medijev, da ljudje to hočejo. »Seveda hočejo, ker poznajo samo to hlevsko krmo in nič drugega. Zato, ker ne vedo, da je zunaj travnik s svežo travo. In potem se je razpasla oberkrajnrerska kultura in je povozila slovensko ljudsko kulturo, slovensko ljudsko pesem. Slovenski ljudski plesi so že tako rekoč muzejska vrednost,« je bila ostra pesnica.

Svetlana Makarovič ne vidi druge rešitve, kot da »ta država dokončno propade«. Potem bo lahko še hujše: amerikanizacija na vseh področjih, plehkost, programi ameriških družinskih komedij in tako dalje, je nadaljevala.

Za umetnost vse manj prostora

Govor, v katerem je bil predsednik UO Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer na torkovi proslavi kritičen do trenutnih razmer v kulturi in umetnosti, je Svetlana Makarovič označila za sijajnega. »Končno nekdo pove to, kar je treba izgovoriti, to, kar je treba dati vedeti tudi tistim gluhim in slepim in retardiranim politikom. Tudi če ne slišijo, bilo je povedano.«

Sama je, kot pravi, še bolj militantna kot Möderndorfer: »Z menoj se je težje pogovarjati. On je bolj kultiviran, jaz pa že izgubljam to kultiviranost v odnosu s politiki in to kar namerno. Vse tisto, kar bi recimo enemu od teh politikov povedala, bi strnila v eno samo psovko. Zato je bolje, če se s politiki ne srečujem.«

Kot je še povedala, je za umetnost vedno manj prostora, a se ji zdi, da na nek način še vedno nekoliko več, kot ga je bilo v prejšnji državi. Ljudje, kot je Moederndorfer, ji dajejo upanje, da jih je vendar še nekaj, ki se »izogibajo tej splošni plitvini«. »To, da nas država ropa, nam krade še tiste revne fičnike, ki jih zaslužimo, s tem smo se na nek način sprijaznili in delamo naprej, ustvarjamo naprej, smo pa vedno ostrejši,« je sklenila pesnica.

V predsedniški palači

Möderndorferjev govor je nekoliko odzvanjal tudi v predsedniški palači, kjer je predsednik republike Borut Pahor praznik počastil z dnevom odprtih vrat in nanj povabil tudi letošnje Prešernove nagrajence. Möderndorferjeve besede bi bilo treba vzeti na znanje, sicer pa meni, da nikoli ne bo prišlo do položaja, ko bi bil odnos do kulture tako mačehovski, da bi pomenil zaton naroda, je poudaril pred obiskovalci palače, med katerimi je bilo veliko otrok.

Minister za kulturo Tone Peršak je obisk palače izkoristil za poziv k razmisleku o odnosu kapitala do okolja in o njegovi družbeni odgovornosti. Ta se je nekoč, kot je dejal, tega pomena zavedal, saj je palačo, ki je danes kulturni spomenik, zgradila banka. »Če bomo to dosegli, bo marsikaj od tistega, o čemer je govoril Möderndorfer, rešeno,« je menil minister.

V umirjenih tonih pa je kulturni praznik minil v Kranju s tradicionalnim, že 15. Prešernovim smenjem, ki ga je odprl premier Miro Cerar. Ta je poudaril pomen kulture. Po njegovih besedah malo narodov svojo kulturno identiteto v tolikšni meri dolguje enemu samemu ustvarjalcu. Prešernov smenj pa je vsakoletni dokaz, da spomin na našega največjega pesnika presega minljivost našega zemeljskega bivanja.

Na Tromostovju

Tudi recital Prešernove poezije pred njegovim spomenikom na Tromostovju v Ljubljani, ki je drugič zapored segel še v Maribor in Novo Gorico, je minil v nekaj kritičnih tonih. Predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije Gašper Tič je na tradicionalni prireditvi okrcal stališče, da je kultura zgolj strošek.

»Časi, ko je potrebno govoriti o kulturi in jo braniti, so grdi časi. Stališče, da so kultura predvsem kulturniki, oboje pa velik strošek in težava, se oblikuje samo v družbi, kjer je kulture premalo. Vsakršne. V glavi in v srcu. Ignoranca politike do stroke vlada samo tam, kjer je kulture premalo. Pravna država in pravni red ne veljata za vse le tam, kjer je kulture premalo. Kultiviranega dialoga ni le tam, kjer je kulture premalo. Osebno okoriščanje vlada tam, kjer je kulture premalo,« je poudaril Tič. Po njegovem mnenju v družbi, kjer kulture ni premalo, ta ne velja za nepridobitno dejavnost.

V Vrbi

Slovenski kulturni praznik je v Vrbo danes privabil številne obiskovalce. Na osrednji slovesnosti jih je nagovoril pisatelj Tone Partljič. »Že prav, da znamo praznovati, toda dragi moji, Prešerna je treba brati,« je poudaril in dodal, da bi moral imeti vsak Slovenec doma Prešernove Poezije ter vsaj enkrat priti v Vrbo.

Partljič je v svojem nagovoru vpletel Prešernove verze v aktualni čas in izpostavil, da v Prešernu lahko vsakdo nekaj najde. Njemu sta se utrnili dve spoznanji. Prvo sporočilo, v luči tega, da v šolah manj berejo Prešerna, je, da je Prešernovo poezijo treba brati in se k njej vedno znova vračati. Kakšen je Slovenec, ki ne zna na pamet Vrbe, se je vprašal Partljič, prepričan, da bi morali ljudi vzgajati, da to bogastvo nosimo s seboj.

Ob polemikah, ki jih sprožata datum kulturnega praznika na dan Prešernove smrti in vprašanje, katera kitica Zdravljice bi morala biti slovenska himna, pa je Partljič politike pozval: »Roke stran od Prešerna! Pustite ga slovenskemu narodu, ki popolnoma dobro razume, kako je treba z njim.«

Še vedno aktualni Prešeren

Številne, ki so se danes kljub oblačnemu in hladnemu vremenu zbrali v Prešernovi rojstni vasi, je pozdravil tudi žirovniški župan Leopold Pogačar, ki je razmišljal o pomenu kulturnega praznika. »Če izhajamo iz Prešerna, ki je na občudovanja vreden način uporabil slovenski jezik za izražanje najglobljih osebnih doživetij in tenkočutno opisovanje aktualnih družbenih problemov, je prav, da ta praznik doživimo tudi osebno in ne zgolj z vidika stanja kulture,« je dejal.

»Sam doživljam kulturni praznik kot dan, ko si s ponosom rečem, da sem Slovenec in ko trdim, da je naš jezik najlepši na svetu. Pri tem si obljubim, da bom v prihodnosti deloval v smeri ohranjanja vsega, kar nas dela Slovence,« je poudaril in dodal, da je treba ob robu pustiti vrednostne sodbe, ki nas tudi na praznik velikokrat razdvajajo, in na zgodovino pogledati pragmatično.

Žal pa se zgodovinska vprašanja vedno manj prepušča v preučevanje stroki in vedno bolj postajajo orodje za medsebojno obračunavanje političnih sil, ugotavlja Pogačar in poudarja, da si zgodovine države, jezika in naroda ne more nihče lastiti. »Dokler bo to naša skupna last in se bomo tega zavedali, bomo obstajali, ko se bodo tega polastile elite, pa nas, dragi moji rojaki, v taki obliki zagotovo ne bo več,« je opozoril.

Letošnji kulturni praznik v Vrbi sta zaznamovala tudi igralec Janez Škof, ki je poskrbel za recitacijo Prešernovih pesmi, in glasbenik Zoran Predin. Številni zbrani na slovesnosti pa so se v Vrbo podali peš iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev. Letos so v Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica našteli rekordno število pohodnikov po Poti kulturne dediščine, ki so jo obogatili s kulturnim dogajanjem še v rojstnih hišah drugih znanih mož, ki so se rodili v vaseh pod Stolom.