Seznam sodelujočih avtorjev na Frankfurtu 2023 bo znan junija
Do jubilejne 75. izdaje frankfurtskega knjižnega sejma, ki bo med 18. in 22. oktobrom, nas loči še 205 dni. Poseben ne bo le zaradi jubileja, prva izdaja se je zgodila leta 1949, temveč tudi zato, ker bo pod geslom Satovje besed častna gostja na njem Slovenija. Javna agencija za knjigo RS v teh dneh pri nas na spoznavnem obisku gosti nemške novinarje.
Prvi del obiska, na katerem bodo novinarji iz Nemčije med Ljubljano, Bledom in Krasom spoznavali slovensko (literarno) krajino, je bil danes dopoldne v prostorih ministrstva za kulturo, kjer so se imeli možnost srečati tudi s slovenskimi kolegi. Goste je pozdravila ministrica Asta Vrečko, v. d. direktorja JAK Katja Stergar jim je predstavila dosedanje dejavnosti in prizadevanja v sklopu priprav na častno gostovanje v Frankfurtu, kurator Miha Kovač jim je na kratko predstavil Slovenijo in njeno literarno tradicijo, razkril drobce programa – koncert Laibach z Alamutom, poudarke na Srečku Kosovelu, Slavoju Žižku in Ani Marwan – ter opravil kratka intervjuja z avtorjema Branetom Mozetičem in Goranom Vojnovićem.
Povezani v kulturi in umetnosti
Podrobnosti programa in poimenski seznam sodelujočih avtorjev bodo sicer znani 15. junija, ko jih bodo razgrnili na uradni tiskovni konferenci. Do takrat jih k tajnosti veže pogodba s frankfurtskim sejmom. Avtorjev in avtoric, o katerih upajo, da se bodo odzvali povabilu, je več kot sedemdeset, nam je ob tem zaupala Katja Stergar; medtem ko bodo spremljevalni program, ki ga pripravljajo slovenski javni zavodi, lahko predstavili šele septembra. Izjema je koncert skupine Laibach v dvorani Jahrhunderthalle, za katerega so vstopnice že v prodaji in so si ga lahko privoščili zato, ker gre za uglasbitev literarnega dela, tj. Bartolovega Alamuta.
Kot je v svojem poročilu navedla Katja Stergar, se je v zadnjih letih število prevodov iz slovenščine izjemno povečalo. Od leta 2019 do danes jih je nastalo 934. Za Delo je povedala, da bodo poskušali na sejmu predstaviti vse literarne žanre. Posebno pozornost bodo namenili tudi otroški in mladinski literaturi. Meni, da se njeni avtorji »pogosto čutijo prikrajšane oziroma da se jih ne sprejema kot polnokrvne pripadnike literarnega sveta«, pa čeprav se lahko z njo izjemno pohvalimo. Izjemno zanimanje zanjo je pokazala frankfurtska knjižnica s svojimi izpostavami, ki jim je ponudila več kot deset lokacij za dogodke. Na sejmu bo na ogled razstava ilustracij, za sodelovanje pa so dogovorjeni tudi že z muzejem otroške literature.
Dodala je, da so priprave intenzivne, in izrazila upanje na dober iztek, saj je bilo v zadnjih letih (od 2017) v projekt vloženega veliko truda. Sodelovanje z glavnim kuratorjem Miho Kovačem, nemškim sokuratorjem Matthiasom Göritzem in programsko svetovalko Amalijo Maček je ocenila kot navdihujoče, pri tem pa izpostavila še podporo SKICA iz Berlina in z Dunaja.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v svojem nagovoru poudarila, da je častno gostovanje v Frankfurtu izjemna čast in obenem tudi priložnost za jezike, ki jih govori majhno število ljudi. Spomnila je, da si je Evropa vedno prizadevala ohranjati jezikovno raznolikost. »Razvijati misel v svojem lastnem jeziku pomeni tudi biti slišan, prispevati k raznolikosti, enakovredno sodelovati v razvoju evropske in svetovne misije,« je dejala. V tem vidijo največjo priložnost, saj se tako ustvarjajo mostovi, ki so bistveni za skupno evropsko prihodnost.
Dodala je, da nas povezujeta skupna kultura in umetnost, ter poudarila obsežnost in bogatost slovenske literature in raznolikost Slovenije kot države. »Raznolikost slovenskega programa bo prispevala tudi k evropski kulturni raznolikosti in s tem tudi k strpnosti, razmislekom, preseganju predsodkov, spoštovanju in spodbujanju ustvarjalnosti,« je sklenila in dodala, da ministrstvo zagotavlja vso oporo, »da se bomo predstavili celovito, kot država z bogato kulturno-umetniško produkcijo, z razvito kulinariko in turizmom, država, usmerjena v tehnološke inovacije in gradnjo zelene in solidarne prihodnosti«.
