Gremo v Frankfurt!

Slovenska zasedba na leipziškem knjižnem sejmu.

Objavljeno
22. marec 2016 16.47
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

V obdobju elektronskih medijev so tudi knjigi že napovedovali slabe čase, a je pisana beseda v stari ali novih oblikah videti vse bolj priljubljena. Vsaj leipziški knjižni sejem, ki se je konec tedna zaključil v velemestu nemške dežele Saška, je tudi letos obiskalo rekordno število obiskovalcev, svoja dela pa je predstavilo 2250 ustvarjalcev iz dvainštiridesetih držav. Bogati literarni in umetniški program je tudi tokrat dokazal, da je leipziški knjižni sejem več kot le srečanje avtorjev in založnikov, kar so poleg drugih dokazali tudi navzoči slovenski pisatelji in založbe.

Jugoslavija zanimiva

Pri Javni agencije za knjigo Republike Slovenije (JAK) so napovedali predstavitev knjig več kot dvajsetih založb, Aleša Štegra in Gorana Vojnovića pa sta ob izidu njunih nemških prevodov na sejem povabili založbi Schöffling in Folio skupaj z JAK in mrežo Traduki. Program mreže Traduki je bil posvečen begunstvu. Tako smo izkoristili priložnost ter stojnico Tradukija obdali s podobami Samire Kentrić, ki so pritegnile izjemno pozornost obiskovalcev, je povedala Katja Stergar iz javne agencije. Hkrati je bilo natisnjenih več kot dvajset tisoč razglednic s podobo iz njenega grafičnega romana Balkanalije, natisnjeni so bili tudi plakati, razobešeni po sejmišču in v mestu. Obisk na vseh dogodkih s slovenskimi avtorji je bil izjemno velik, zlasti dobro so se prodajali prevodi romana Jugoslavija moja dežela Gorana Vojnovića, v nemščini Vaters Land.

Pet let za veliki projekt

»Aktualnost tematike nove knjige Boštjana Videmška Na begu, ki bo v Sloveniji izšla šestega aprila - na sejmu pa smo jo predstavljali s knjižico vzorčnih prevodov -, pa se je pokazala tudi s tem, da se je takoj javila nemška založba, ki se zanima za prevod knjige.« V okviru sejemskega programa so na prvem Book Pitchu predstavili Dušana Šarotarja in na slovenski stojnici še posebej izpostavili dela pokojnega pisatelja in sociologa Aleša Debeljaka. V okviru sejma je potekalo tudi več sestankov glede priprav na nastop Slovenije kot osrednje gostje frankfurtskega knjižnega sejma, kar naj bi se zgodilo najkasneje v petih letih. Vodstvo frankfurtskega sejma je navdušeno nad aktivnostmi, ki se že izvajajo ali se načrtujejo, Slovenijo bo sejemska delegacija obiskala predvidoma konec poletja.

Agencija za knjigo bo letos že drugič izvedla študijsko potovanje za nemške založnike in novinarje, prvič pa tudi specialistični seminar za prevajalce iz slovenščine v nemščino. Za jesen se napoveduje nov razpis za podporo izdaje slovenskih avtorjev v nemškogovorečem prostoru, ki ga je JAK v Leipzigu predstavljala zainteresiranim založnikom, v sodelovanju z Goethe institutom, leipziškim knjižnim sejmom in Literarisches Colloquium Berlin pa se snuje nova slovensko-nemška prevajalska nagrada, ki se bo bienalno podeljevala prevodom iz slovenščine v nemščino ter obratno.