Tiskane izdaje
»Zgodba je dokončana,« je ob nedeljskem izidu osme knjige o Harryju Potterju zatrdila J. K. Rowling. Novi Potter pravzaprav ni nadaljevanje strahovito priljubljene sage, ampak knjižna različica drame, ki so jo v soboto popoldne premierno uprizorili v londonskem gledališču Palace Theatre.
Rekord, spet
Pred knjigarno Waterstones na Piccadillyju se je v soboto pred polnočjo nabralo okrog sedemsto v čarovnice in čarovnike preoblečenih bralcev, čakajočih na osmo soočenje z zgodbami priljubljenega Harryja Potterja. Knjiga Harry Potter in prekleti otrok (Harry Potter and the Cursed Child), pravzaprav knjižna objava drame, ki jo od sobote igrajo v Palace Theatre, je – kot se spodobi za nekaj, kar je podpisala J. K. Rowling – spet nekaj rekordnega: prednaročila za knjigo so presegla doslejšnji rekord, ki ga je imela prejšnja oziroma zadnja knjiga Harry Potter in svetinje smrti iz leta 2007. In to kljub temu, pravijo mnogi opazovalci, da gre le za dramsko besedilo, češ pripravljeni bi bili kupiti še nakupovalni seznam, če bi se le vedelo, da je njegova avtorica J. K. R.
Razprodano do maja 2017
Vstopnice za peturno spektakelsko predstavo v dveh delih, ki jo z J. K. R. podpisuje Jack Thorne, režijo pa John Tiffany, so razprodali že zdavnaj, 175.000 jih je pošlo v osmih urah, zdaj, po osmih tednih predpremier v dvorani, ki sprejme 1400 gledalcev, ni mogoče za predstavo, ki si jo je smiselno ogledati v istem dnevu (popoldanska matineja in večerna predstava) ali v dveh zaporednih večerih, dobiti kart za mesece vnaprej, natančneje do maja 2017. V četrtek bodo v Palace Theatre začeli prodajo za predstave do 10. decembra 2017, brez dvoma bodo šle gladko v promet vse vstopnice.
J. K. Rowling je že napovedala, da jo bo zagotovo mogoče videti tudi na Broadwayju in marsikje drugje, da bi jo pač videlo kar se da veliko ljubiteljev Harryja Potterja vsepovsod. Gre pa za čarobno čarovniško predstavo, pravijo prvi otoški ocenjevalci, razlagajoči, da je v ospredju dela turbulentni odnos med Harryjem in njegovim sinom Albusom Severusom Dumbledorom, dobro pa se odreže tudi Noma Dumezweni v vlogi zdaj temnopolte Hermione Granger.
Ocenjevalec časnika New York Times je presodil, da londonska produkcija še bolj prepričljivo kot s posebnimi učinki zapolnjen niz filmov z zgodbami o Harryju Potterju ujame senzibilnost Joanne K. Rowling in tako rekoč vsakogar v publiki spremeni v čarovnikovega vajenca, ocenjevalki Timesa pa se je vzhičeni zapisalo: To je Dickens, a s čarovnijo!
In kdo je prekleti otrok?
Se bo tako dobro, kot kaže predstavi, godilo tudi Prekletemu otroku na papirju? Ni roman, kot je s tvitom oznanila soavtorica (kot avtor je podpisan Thorne, J. K. R. pa je soavtorica zgodbe), ampak scenarij; v tisk je šla izdaja besedila, kakršno uporabljajo v londonski predstavi, prihodnje leto izide še »definitivna«, zbirateljska izdaja. Ta hip kaže zelo dobro: upoštevaje število prednaročil, pravijo ameriški opazovalci, utegne biti novi Potter, pa čeprav ga ni podpisala J. K. Rowling, najbolje prodajana knjiga letošnjega leta tako pri Amazonu kot na lestvici prodajnih uspešnic verige Barnes & Noble.
Londonski Independent je že v nedeljo postregel s prvo oceno knjižne različice Prekletega otroka, napisal jo je desetletni hitri bralec oziroma mladi mojster hitrostnega branja Toby L’Estrange: njegova ocena na lestvici od ena do dvanajst je šest, njegov favorit tudi po branju osme knjige o Potterju ostaja Harry Potter in in ognjeni kelih.
O novi knjigi je mladi ocenjevalec zapisal: »Razlikuje se od vseh drugih. Najprej po tem, da branje dramskega besedila z didaskalijami vred ni enako branju romana, drugič po tem, da so Harry in vsi drugi odrasli, kar je malce čudno. In otroke imajo. Torej v zgodbi nastopajo odrasli, ki jih nekako poznamo, in otroci, ki jih ne poznamo, in pripadniki Bradavičarske šole za čarovnike in čarovnice, ki jih dobro poznamo.«
Z zgodbo je gospodič L’Estrange zelo zadovoljen, seveda o njej noče preveč izdati, pove pa, da je zapletena, da se dogaja v različnih dobah, zato je po njegovem mnenju koristno dobro poznati vse prejšnje knjige in vse like v njih (no, na to je vsekakor odveč opominjati prave ljubitelje Harryja Potterja, ponosno dodaja L’Estrange).
Najprej se mu je med branjem zdelo, da je vse zmešano, potem pa je postalo prav zabavno in vsaj malo bolj jasno, priznava v bralskem poročilu. Prizori se mu zdijo precej kratki, ob koncu prvega dela se mu zdi malce nejasno, kam, v kateri čas kaj spada, in se priduša, da je težko slediti več različnim resničnostim hkrati. Kdo je prekleti otrok, tega Toby L’Estrange seveda ne izda, ima pa o tej zadevi svoje mnenje in tri odgovore, a za pravega, pravi, se bo moral vsak bralec odločiti sam.
