Tiskane izdaje
Knjiga Ulissesa Aldrovandija iz leta 1642 Zgodovina nenaravnih bitij, ki so jo po ljubljanskem potresu leta 1895 odnesli v tujino, je po zaslugi pokroviteljev, sponzorjev in donatorjev spet v zbirki Nuk. Za knjigo, ki je iz Ljubljane najprej šla v Zgornjo Avstrijo in potem v Južno Ameriko, na pomlad pa so jo odkrili v Londonu, so odšteli 18.023 evrov.
Dragocenost Ulissesa Aldrovandija, izvod prve izdaje dela Zgodovina nenaravnih bitij, ki so ga natisnili leta 1642 v Bologni, je leta 1655 prišla v Ljubljano v knjižnico deželnega glavarja Wolfa Engelberta grofa Auersperga. Njegov Knežji dvorec, ki je stal na mestu današnje Narodne in univerzitetne knjižnice, je slovel po fidejkomisni knjižnici, v kateri so pristala mnoga pomembna prirodoslovno-matematična, medicinska in druga dela.
Po ljubljanskem potresu leta 1895 so knjige odnesli v tujino, Aldrovandijevo delo je šlo naprej v Zgornjo Avstrijo, potem v Južno Ameriko, šele na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja se je pojavilo na dražbah v Londonu in je bilo večkrat prodano zasebnim zbirateljem.
Letos aprila so med rednim pregledovanjem ponudbe tujih avkcijskih hiš in antikvariatov v Nuk ugotovili, da je Aldrovandijeva knjiga spet naprodaj. Včeraj je Martina Rozman Salobir, ravnateljica Nuk, lahko k temu dodala, da so intenzivna pogajanja s prodajalcem in iskanja sponzorskih in donatorskih sredstev trajala šest mesecev: »S skupnimi močmi nam je uspelo knjigo pripeljati na njeno izvorno mesto.«
Delo je vezano v srednjeveški rokopisni fragment (misal) z lastniškim vpisom Wolfa Engelberta Turjaškega in heraldičnim ekslibrisom z napisom Fuerstlich Auerspergische Fideicommisbibliothek zu Laybach na notranji strani sprednje platnice.
Dr. Sonja Svoljšak, skrbnica in raziskovalka starih tiskov v Nuk, je ob včerajšnji predstavitvi vrnitve knjige na prvotno mesto, dodala, da Zgodovina nenaravnih bitij, s poprej izpuščenimi primeri zgodovine vseh živali zaokrožuje zbirko Aldrovandijevih del iz Auerspergove knjižnice.
V Nuk že hranijo Aldrovandijeva dela Pet knjig o ribah (1613), Tri knjige o štirinožcih s prsti (1637), Knjiga o vseh parkljastih štirinožcih (1621), Dve knjigi o kačah in zmajih (1640) in Štiri knjige o preostalih brezkrvnih živalih (1606), domnevno so prišla v predhodnico Nuk, licejsko knjižnico, kot neposreden dar rodbine Auersperg.
Knjiga velikega renesančnega oboževalca zmajev, sodobnika in sledileca švicarskega naravoslovca Conrada Gessnerja, avtorja veličastne enciklopedije živali Historiae Animalium, sicer pa tudi bližnjega sorodnika papeža Gregorja XIII., Monstrorum historia cum paralipomenis historiae omnium animalium vsebuje pregled različnih človeških in živalskih posebnosti in deformacij. Predstavlja nekakšno mešanico staro- in srednjeveškega naravoslovnega imaginarija oziroma mitologije ter zgodnje znanstveno-deskriptivne metodologije na področju medicine, zoologije in botanike.
V njej so z veliko natančnostjo popisane in opisane človeške, živalske, rastlinske in nebesne posebnosti ter deformacije. Veliko pozornosti je Aldrovandi namenil različnim tipom človeških in živalskih siamskih dvojčkov. Razvršča jih glede na zraščenost telesa (trupa), glave in/ali okončin.
Sledijo jim različni primeri bitij z zakrnelimi ali podvojenimi telesnimi deli ter primeri človeško-živalskih hibridov in mitoloških bitij kot so: himere, harpije, sfinge, kiklopi, satiri, grifoni, volkodlaki, morske deklice. Med nenaravnimi rastlinami najdemo deformirane oblike cvetja, stebel, listja in plodov. Med nebesnimi posebnostmi so poleg kometov naštete in opisane še različne oblike nebesnih prividov oziroma vizij, pa tudi severni sij.
Na začetku knjige so opisi nekaterih »nenavadnih« azijskih, evropskih in ameriških ljudstev, vključno z zgodovinskimi in bajeslovnimi. Obsežno je poglavje z opisi (in ilustracijami) različnih faz razvoja človeka od spočetja do rojstva, vključno s pravilnimi in nepravilnimi položaji plodu pri porodu. V dodatku najdemo opise nekaterih eksotičnih ameriških in afriških živali.
Opise v knjigi spremlja skoraj petsto izvrstnih in vznemirljivih ilustracij, lesorezov, katerih avtor je bil bolonjski slikar in grafik Giovanni Battista Coriolano (ca. 1590–1649), ki je sicer izdelal lesoreze za večino Aldrovandijevih del.
Včerajšnje predstavitve so se udeležili tudi potomka turjaške plemiške družine Jutta Auersperg, minister za kulturo Tone Peršak in poznavalec in raziskovalec rodbine Auersperg zgodovinar dr. Miha Preinfalk.
Aldrovandijevo delo je prav tako od včeraj v elektronski obliki prosto dosegljivo na spletni strani digitalne knjižnice Slovenije dLib v tekstovni obliki in v formatih pdf in ris.
