Internet se je začel v aleksandrijski knjižnici

Knjige so po mnenju španske pisateljice naš zaveznik pri ohranjanju tistega, kar je najbolj dragoceno.
Fotografija: Aleksandrijska vizija ni šla v nič, ampak je pustila velik pečat in vplivala na to, kdo smo in kako razmišljamo, je poudarila Irene Vallejo. Foto Wikimedia
Odpri galerijo
Aleksandrijska vizija ni šla v nič, ampak je pustila velik pečat in vplivala na to, kdo smo in kako razmišljamo, je poudarila Irene Vallejo. Foto Wikimedia

Za pravice za prevod španske­ knjižne uspešnice o izumu knjige­ se je na dražbi potegovalo sedem­ založb, je poročala revija Book­seller, zmagala je Hodder & Stough­ton, ki bo angleški prevod dela španske klasicistke Irene Vallejo izdala prihodnjo jesen. Za knjigo El infinito en un junco (Neskončnost v trstiki) je avtorica dobila nagrado za najboljši prvenec kritično oko (premio el ojo crítico) in nagrado španskega združenja knjigotržcev za najboljšo neleposlovno knjigo leta. Pravice za prevod so doslej prodali v 24 držav.

x
x
»Veliko je 'knjig o knjigah',« je prepričana urednica založbe Hodder & Stoughton Kirty Topiwala, »a ta se od drugih razlikuje po šarmu, ambicioznosti in gladki berljivosti. Všeč mi je bilo, kako Irene [Vallejo] spretno prepleta mite, zgodovino in literaturo, opozarja na presenet­ljive vire ter razgrinja ekscentrične like in avanturistična popotovanja. Mislim, da se bomo prihodnje leto vsi hoteli izgubiti v tej knjigi.«

Založba je knjigo, ki jo uvršča v pripovedno neleposlovje, napovedala kot zgodovino znanja in študija, vpeto v svet pustolovščin, dramatičnih dogodkov in prelivanja krvi, v njej nastopajo izjemni liki, ki so v minulih stoletjih slavili knjigo, jo varovali ter se borili zanjo, začinjajo jo pustolovščine upornikov, vohunov, borcev, sužnjev, redovnic, učiteljev, prevajalcev in drugih.
 

Izročilo modrecev


Po avtoričinem mnenju je izum knjige eden od največjih triumfov človeštva: »Knjige so naš zaveznik pri ohranjanju tistega, kar je najbolj dragoceno, najboljših zamisli, likov in zgodb. V času vznemirjenosti in strahu je branje lahko čudovito orodje, s katerim si ponovno zamišljamo prihodnost.

Knjige so bile večino zgodovine ročno delo, redke, drage, občutljiv predmet. Bile so vrhunski varuhi znanja – poznejšim generacijam so ohranile razvoj, znanje in vizije starodavnih civilizacij.«

V izvirniku je knjiga izšla lanskega septembra, delo, ki popelje bralca na hipnotično potovanje po času in prostoru, je doslej doživelo devet ponatisov.

Leta 1979 v Zaragozi rojena pisateljica in novinarka je ubranila doktorata iz klasične filologije na univerzah v Zaragozi in Firencah, redno piše tedenske kolumne za časnika El País in Heraldo de Aragón. V pogovorih za španske medije je povedala, da v knjigi jasno kaže, da je izvor naše civilizacije trdno usidran v klasični svet, utemeljena je bila z rojstvom prvih zvitkov papirusa in prvih knjižnic.
 

Vse vedenje na enem mestu


»Neskončnost v trstiki je delno poklon večinoma anonimnim osebnostim, ki so spremenile svet, v katerem so živele. Veličastni projekt aleksandrijske knjižnice, ki je začetna točka mojega razpravljanja, je bil inovativen in drzen, saj je bil njegov namen pridobiti dela iz različnih zgodovinskih obdobij in kultur ter jih ohraniti za poznejše generacije.

Zamisel o zbiranju vedenja z vsega sveta na enem mestu je po mojem mnenju napoved interneta. Poleg tega modri možje, ki so uresničili zamisel, niso pozabili na program prevajanja iz enega v drug jezik, kar je bilo prav tako revolucionarno, do dobe Grkov na to niti niso pomislili. Brez prevajanja bi ostali veliko bolj šovinistični in provincialni.«
 

Sobivajoče civilizacije


Kljub poznejšemu propadu knjižnice, je dodala Irene Vallejo, so ključna dela, ki so jih izbrali modreci, preživela v prepisih, še stoletja je nekdanja knjižnica tako zalagala svet s knjigami, prav ta dela so prek islamskega sveta prišla v srednjeveške samostane.

Aleksandrijska vizija torej ni šla v nič, ampak je pustila velik pečat in vplivala na to, kdo smo in kako razmišljamo. V različnih obdobjih so bila središča znanja in predajanja znanja različna mesta, Aleksandrija, Atene, Rim, Córdoba, med njimi je bil tudi Toledo, toledska prevajalska šola je bila bistvena za prenos znanja in modrosti klasičnega sveta, knjižnične police pa so edini kraj, kjer v miru sobivajo glasovi različnih civilizacij, čeprav so si bile kdaj sovražne.

Doslej knjigam ni bilo treba tekmovati z drugimi viri prostočasnega početja, meni avtorica, tudi zdajšnje skušnjave, ki jih predstavljajo družbeni mediji, televizijske serije, filmi in vse drugo po njenem mnenju niso velika nevarnost, knjige so se v dolgi zgodovini morale soočiti še s čim drugim, plenjenjem, vojnami, splošno nepismenostjo, uboščino, grmadami, sistematično cenzuro … in če so preživele vse to, bodo tudi zdajšnje izzive.

Kaj pisateljica bere v samoizolaciji? Roman Prepovedani dnevnik italijansko-kubanske pisateljice in feministke Albe de Céspedes.

Komentarji: