Inventura 2016: Dva debela, odlična romana

Včasih se med sto in več slovenskimi romani komaj najde­ eden, ki nekoliko razburka in navduši bralno javnost. Letos sta izšla kar dva taka, ki so jima vnaprej pripisali kresnika. To sta Figa Gorana Vojnovića in Kronosova žetev Mojce Kumerdej. Oba sta izšla pri Beletrini.

O Figi Gorana Vojnovića, ki je izšla aprila, so poznavalci zatrdili, da je »ambiciozno«, »zrelo«, »monumentalno« delo, pa tudi »logično nadaljevanje njegovih dveh prejšnjih romanov«, se pravi Čefurji raus! in Jugoslavija, moja dežela. »Tematsko se zgodba znova napleta okrog družine, čefurjev, razpada nekdanje države in vojne, ki jim doda še problematiko izbrisanih ter se bolj kot prej naveže na elemente ljubezenskega romana,« je zapisal v recenziji, objavljeni na portalu Airbeletrina, Aljoša Harlamov.

To je družinska saga, ki nas popelje skozi življenje treh generacij, časovno razpeto od petdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Zgodba je postavljena na slikovito scenerijo, ki poleg Ljubljane zajema Istro, Bosno in celo Egipt. V mozaiku zgodb igra ključno vlogo Jadran, ki poskuša spoznati in razumeti zgodovino prednikov, da bi lažje razumel, zakaj ga je zapustila partnerica Anja. Kajti v družini se vzorci ponavljajo. Ko je zgodba sestavljena, Jadran vseeno spozna, da mu razumevanje družinske preteklosti ne daje navodil za prihodnost.

Ženja Leiler je v Delu zapisala, da to ni roman z ambicijo literarizirane družbene refleksije, kot sta bila prejšnja Vojnovićeva romana, temveč intimna drama treh generacij neke družine. Dodala je, da so čas, svoboda in ljubezen trije prepleteni tematsko-vsebinski poudarki romana, ključna pri vsem tem pa je vendarle ljubezen. Drugi recenzenti so zapisali, da govori roman o mejah med kulturami in narodi, o mejah v nas samih pa tudi o globini človekovega bistva in bivanja. Roman so označili tudi kot kovačičevski. Aljoša Harlamov je v recenziji, objavljeni na portalu Airbeletrina, svoj zapis o romanu zaključil takole: »Še vedno mislim, da je naslov rahlo bedast, ampak klinčevo dobra knjiga, ta Figa. Še boljša od Čefurjev raus!, če si lahko to mislite.«

Drugi roman leta

Maja je ugledalo luč sveta drugo domače delo, ki so ga nemudoma razglasili za roman leta: Kronosova žetev Mojce Kumerdej. To je debel, razkošen zgodovinski roman, postavljen v 16. stoletje, ko je v notranjeavstrijskih deželah, torej tudi na območju današnjega slovenskega prostora, v polnem razmahu boj za prevlado med protestantskimi deželnimi stanovi in katoliško habsburško oblastjo. Seveda je to tudi čas preganjanja vseh drugačnih – nepokornih žensk, prešuštnikov, izdajalcev in drugih kršilcev božjih zapovedi. »Inkvizicijska sodišča, grmade, epidemije bolezni in stalna grožnja turških obleganj je slikovita scenerija pripovedi, ki ambiciozno vleče vzporednice med preteklostjo in sedanjostjo,« je zapisala Mojca Pišek v kritiki v Dnevniku. Dodajmo, da se v razklani deželi bijejo bitke za prevlado med oblastniki ter med oblastjo in ljudstvom. Sicer pa prinaša roman tudi slikovit portret pozitivnih plati renesanse, kot so obujanje antike, umetnost, znanstvena odkritja ter živahne filozofske in teološke razprave.

Skupaj z zgodovinskimi dejstvi o pretresih ob koncu 16. stoletja na slovenskem ozemlju in okolici Mojca Kumerdej podaja tudi globlja razmišljanja o človeški eksistenci, biti in bivanju, ljubezni, času ter Bogu. Vsekakor se nakazujejo tudi primerjave med tistim časom, ki je oddaljen pol stoletja, in današnjim časom ter ugotovitve, da bolj ali manj vse ostaja isto.

»V kontekstu sodobne slovenske­ literature bi romanu zaradi izvirnosti, idejne kompleksnosti in jezikovne izvrstnosti težko našli primerjavo,« je zapisala Ženja Leiler v Delu.

Damjan Zorc je na svoji spletni strani Peripetije zapisal: »Mojca Kumerdej je napisala izvrsten zgodovinski roman, ki se s filozofskega gledišča loti vprašanja smisla in od bralca terja precej miselnih skokov v notranjost. Kljub svoji obilnosti ne dolgočasi in z mojstrskimi jezikovnimi bravurami očara, uči in zabava.«

Roman ima več kot štiristo strani in je posebnost v opusu pisateljice, kritičarke in publicistke, ki je leta 2001 objavila svoj prvenec, roman Krst nad Triglavom, v letih 2003 in 2011 pa kratkoprozni zbirki Fragma in Temna snov.

Med uspehi slovenske proze nekateri omenjajo tudi kriminalni roman Tadeja Goloba Jezero.