Izbor knjig, ki so zaznamovale leto 2015

Najbolje prodajana pesniška zbirka je bila Zlobčeva, med biografijami pa je največ zanimanja požela Kučanova.

Objavljeno
14. december 2015 15.33
Valentina Plahuta Simčič
Valentina Plahuta Simčič

Kljub občutku, da je leta 2015 izšlo nekoliko manj knjig kot leto prej, gotovo nismo bili prikrajšani za kakovostno branje. Lahko bi rekli, da je izšlo več dobrih knjig, kot jih lahko še tako zagnan bralec prebere v enem letu.

Kresnik brez očitnega favorita

Začnimo najprej s slovenskim romanom, ki mu je zadnja leta šlo odlično in je, če sodimo po številu romanov, ki so v igri za kresnika, tudi številčno zelo močan. Kakega prav očitnega favorita za kresnika 2016 sicer ni na obzorju, je pa nekaj resnih kandidatov.

Od uveljavljenih avtorjev omenimo Gabrielo Babnik, ki se z romanom Intimno (Beletrina) giblje med Parizom, Ljubljano in New Yorkom in obravnava teme rasizma, identitete, tujosti; Lenarta Zajca, ki v Agenciji (Beletrina) izpiše družbenokritični roman na temo različnih anomalij slovenske stvarnosti; Milana Deklevo, ki ga je življenjska zgodba popotnice Alme Karlin dovolj prevzela, da jo je ubesedil v romanu Telesa iz črk (Cankarjeva založba); Miho Mazzinija, ki je svoje Otroštvo (Goga) zastavil avtobiografsko in podaja zgodbe o prelomnih trenutkih iz tega življenjskega obdobja; Dušana Merca, ki v Življenju sintagmatov (Litera) izpiše negativno utopijo, dogajanje pa je postavljeno v dom upokojencev; Florjana Lipuša, ki se v avtobiografskih Mirnih dušah (Litera) še enkrat loti težkega življenja Slovencev na avstrijskem Koroškem; Dušana Čaterja, ki se v romanu B52 (Litera) ukvarja z zakonsko krizo in iskanjem mesta posameznika v svetu; Deso Muck, ki v romanu Odred (Mladinska knjiga) sarkastično opisuje ustanavljanje politične stranke; Tanjo Tuma, ki v romanu Češnje, bele in rdeče (Karantanija) spregovori o spravi; Petra Rezmana, ki v romanu Tekoči trak (Litera) zareže v »srž naše neoliberalne sočasnosti«.

Izšlo je tudi nekaj opaznih prvencev, med katerimi velja izpostaviti roman Dina Bauka Konec. Znova (Beletrina), ki izpisuje svet izbrisanih, ter Jelo Krečič, ki v romanu Ni druge (Beletrina) izpisuje ljubezensko ­komedijo zmešnjav.

Omenimo še kratkoprozno zbirko, ki se kajpada ne bo potegovala za kresnika, je pa zbudila precej zanimanja – Vse, česar ne moreš povedati frizerki (Goga) Agate Tomažič.

Še vedno pesniški velikani

Izšli sta pesniški zbirki dveh klasikov, »pesnikov štirih«. Prvi, devetdesetletni Ciril Zlobec, je izdal izbor svojih najboljših pesmi na temo ljubezni z naslovom Ljubezen – čudež duha in telesa (Mladinska knjiga), Saša Pavček pa je izpolnila obljubo očetu Tonetu in poskrbela za posthumno izdajo njegove še neobjavljene zapuščine v knjigi Rodu in domu (Mladinska knjiga).

Med pesniškimi zbirkami mlajših avtorjev so bile opazne zbirke Cvetke Lipuš Kaj smo, ko smo (Beletrina), Nad nebom pod zemljo Aleša Štegra (Mladinska knjiga), Druga obala Petra Semoliča (Center za slovensko književnost), Minute prednosti Maje Vidmar (LUD Literatura) ... Pregleda domačega literarnega dogajanja ne moremo narediti brez omembe monumentalnega dosežka Borisa A. Novaka Vrata nepovrata, Čas očetov (Goga). Gre za drugi del epske pesnitve, ki jo zaradi vsebine označujejo kar za slovensko Vojno in mir.

Trilerji slišijo na ime dekle

Kar zadeva prevodno leposlovje, se ne moremo pritoževati. V velikih količinah in z ne preveliko zamudo je izhajalo tako vrhunsko leposlovje izpod peresa največjih mojstrov kot najbolj odmevna komercialna literatura. Če začnemo s slednjim: kar nekaj osrednjih trilerjev sodobnega časa ima v naslovu dekle in tako je tudi z dvema, ki sta pri nas izšla letos.

Knjižni fenomen posebne vrste, triler Dekle na vlaku Paule Hawkins (Mladinska knjiga), je temačna drama z elementi družinskega nasilja, nekoliko sorodna trilerju Ni je več Gillian Flynn. Letos so pri Mladinski knjigi postregli z romanom Ostrina te avtorice, v katerem imamo prav tako opravka s patološkimi medosebnimi odnosi.

Naslednji trilerski hit tega leta je nadaljevanje slovite trilogije Millennium Stiega Larssona. Dekle v pajkovi mreži (Učila International) je napisal švedski novinar David Lagercrantz in je povsem dostojno nadaljevanje serije. S trilerskega področja velja omeniti tudi Sviloprejko Roberta Galbraitha (Mladinska knjiga) in Resnico o aferi Harry Quebert Joëla Dickerja (Mladinska knjiga).

Nobelovce radi prevajajo

Na področju resnega leposlovja je izšlo vsaj osem del nobelovcev. Prevedena je bila še ena zbirka zgodb Alice Munro z naslovom Ubežnica (Celjska Mohorjeva družba), roman Tiha hiša Orhana Pamuka (Sanje) in zbirka njegovih esejev Naivni in sentimentalni romanopisec (Sanje), eden najbolj intenzivnih in pretresljivih romanov na temo druge svetovne vojne in nasilja japonskega nobelovca Kenzabura Oeja z naslovom Potrgajte poganjke, postrelite otroke (Sanje), roman Mercier in Camier Samuela Becketta (Beletrina), v katerem lahko iščemo zametke kasnejših dramskih besedil Čakajoč Godota in Konec igre, roman Prikriti junak (Cankarjeva založba) je za zdaj zadnji izdani roman perujskega nobelovca Maria Vargasa Llose in eden najbolj prodajanih romanov v Južni Ameriki.

Francoski nobelovec Patrick Modiano v romanu V kavarni izgubljene mladine ­priklicuje podobe Pariza v ­petdesetih letih, norveška pisateljica Sigrid Undset pa se v romanu Gospa Marta Oulie (Modrijan) loteva prevare v zakonu.

Fenomeni in (moderni) klasiki

Prav posebna fenomena v letošnji knjižni beri sta Moj boj Karla Oveja Knausgårda (Mladinska knjiga) in Elena Ferrante z Dnevi zavrženosti (Cankarjeva založba). Prvi roman je nekaj posebnega zato, ker je norveški pisatelj opustil običajne koncepte leposlovja in izpisal 3500 strani dolgo sago o svojem življenju z vsemi umazanimi podrobnostmi vred, druga pa zato, ker je postala svetovno uspešna pisateljica, čeprav nikoli ni razkrila prave identitete.

Potem je tu še plejada velikih pisateljskih imen in njihovih romanov: največji ameriški roman, za katerega še niste slišali, Stoner Johna Williamsa (Mladinska knjiga), prvi prevod dobitnika mednarodne nagrade man booker v slovenščino Lászla Krasznahorkaia Vojna in vojna (Cankarjeva založba), izjemen roman Jeffreyja Eugenidesa Poročni zaplet (Cankarjeva založba), antikolonialni in antiimperialistični roman Georgea Orwella Burmanski dnevi (Beletrina), roman enfant terribla francoske literature Michela Houellebecqa Lanzarote (Modrijan), nov roman Milana Kundere Slavje nepomembnosti (Modrijan), ki bi ga lahko imeli za njegov literarni testament, poslastica tržaškega avtorja Fulvia Tomizze Zlo pride s severa (Beletrina) in največja mojstrovina z balkanskega prostora v zadnjem času, Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana ­Novaka.

Izšlo je tudi več prevodov klasike: prvi prevod Middlemarcha ­George Eliot v slovenščino ter novi prevodi Kreutzerjeve sonate L. N. Tolstoja (Lud Šerpa), znamenite ameriške klasike Če ubiješ oponašalca Harper Lee (Mladinska knjiga) in Pike Nogavičke Astrid Lindgren (Mladinska knjiga).

Biografije so priljubljene

Avtobiografije, biografije, romansirane avtobiografije, avtobiografski romani in podobni žanri so zadnje čase zelo priljubljeni. Pridni sinko (Modrijan) francoskega pisatelja Pascala Brucknerja, tudi letošnjega častnega gosta 31. slovenskega knjižnega sejma, je brezkopromisni obračun z antisemitskim in tiranskim očetom, škotska pisateljica Janice Galloway (Beletrina) je v biografskem romanu Clara dala glas ženi slavnega skladatelja Roberta Schumanna, Pavel Basinski v knjigi Lev Tolstoj: pobeg iz raja (Beletrina) skozi literarizirano kroniko spregovori o življenju slavnega pisatelja, literarni zgodovinar Janko Kos je v dveh knjigah Umetniki in meščani ter Ideologi in oporečniki (Beletrina) združil svoje spominske zapise, največja uspešnica med vsemi pa je bila zagotovo biografija Boža Repeta Milan Kučan, prvi predsednik (Modrijan).

Stvarna literatura in eseji

Tudi na tem področju se je veliko dogajalo, vsekakor več, kot lahko zaobjamemo v tem zapisu. Izšel je prevod ekonomske knjige desetletja, Kapital v 21. stoletju Thomasa Pikettyja (Mladinska knjiga), alarmantno opozorilo Naomi Klein o povezanosti kapitalizma in okoljskih katastrof To vse spremeni (Mladinska knjiga), Zakaj narodi propadajo? Darona Acemogluja in Jamesa A. Robinsona (UMco) se ukvarja z vprašanjem, zakaj nekatere države živijo v ekonomski blaginji, drugi pa so v bankrotu, Velika iluzija? Tonyja Judta (UMco) je skeptična refleksija o stanju Evrope, še eno od mnogih knjig, ki govorijo o kapitalizmu, je napisala Arundhati Roy in nosi naslov Grozljivka, imenovana kapitalizem (*cf.). O tem, kako spremeniti svet s spiritualno revolucijo, govori knjiga Revolucija Russlla Branda (Sanje), Razbojniki Erica Hobsbawma (*cf.) pa prinašajo zgodovino socialnega razbojništva in piratstva.

Biografska knjiga Marija Terezija: velika Habsburžanka Franza Herreja (Cankarjeva založba) poskuša obuditi lik te velike vladarice ob bližajoči se 300. obletnici njenega rojstva, ob 140. obletnici rojstva Carla Gustava Junga je izšel slovenski prevod njegove Rdeče knjige (Beletrina), v razbeljene slovenske ideološke spore je priletela knjiga Boža Repeta S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945 (Mladinska knjiga). Brali smo tudi nekaj vznemirljivih domačih esejističnih del, med njimi so Počnite, kar hočete, samo ubogajte! Marcela Štefančiča, jr., Magija za realiste Irene Štaudohar in Razpoložena za Pariz Vesne Milek.