Izšlo je
Še vroče iz tiskarne
Odpri galerijo
Nove knjige Foto Jure Eržen
Luka Novak
Polje gastronomije
Totaliteta
Najprej je bila v francoščini. Imela je naslov Fenomenologija majoneze. Zdaj pa je Luka Novak, založnik, pisatelj in tv-voditelj ter avtor več kuharic, knjigo prenaslovil v Polje gastronomije in jo izdal še v slovenščini. Govori seveda o hrani. Lepo se je bilo roditi v socializmu, samo tako lahko človek iz prve roke spoznava zgodovino hitre prehrane ali pa reče: še dobro se spomnim, kdaj sem pojedel svoj prvi hamburger. Luka Novak je seveda prehiteval in je v sedemdesetih že pogrizel prvi mcdonalds, in to na Elizejskih poljanah, kjer so leta 1972 na grozo Parižanov odprli to verigo s hitro prehrano. Avtor skače od ene teme k drugi, kot se roke lačnega človeka stegujejo po neskončnem številu jedi v samopostrežnem bifeju. Knjiga govori zgodbo o hitri prehrani in še o marsičem. Recimo o Martinu Heideggerju in njegovem Uvodu v metafiziko, o tem, kje je nastala majoneza, foodijih, hrani v Brooklynu, pariških bistrojih in ni bolj elegantnega od Brasserie Lipp.
Ivan Medenica
Tragedija iniciacije ali nestanovitni princ
prevedla Seta Knop
Knjižnica MGL
Ivan Medenica je profesor na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, kjer predava o zgodovini svetovne drame in gledališča. Je avtor vrste člankov ter redni sodelavec tednikov Vreme in Nin. Kar šestkrat je prejel Sterijevo nagrado za najboljšega gledališkega kritika in je od leta 2017 selektor festivala Bitef. Knjiga je poslastica za gledališke zaljubljence, lahko bi bila tudi delovni zvezek za kritike, saj je Medenica izredno načitan, dobro pozna gledališko teorijo drame in mitologijo, njegovi eseji pa so literarne dramaturške razčlembe, zelo berljivi ter včasih žurnalistični, polni podatkov in zanimivih zgodb. Povezuje jih razmišljanje o iniciaciji, zato piše o Hipolitu in Hamletu, tekst o slednjem se začne z reševanjem Shakespearovega rebusa o tem, koliko let ima ta težavni danski kraljevič, in ugotovitvijo, da jih šteje trideset. To, kar naj bi imela Hipolit in Hamlet skupnega, je homoseksualnost, ugotavlja teatrolog. Interpretira in komentira dejanja in odločitve tudi drugih dramskih junakov, recimo Moliérovega Alcesta, de Mussetovega Lorenzaccia, Schillerjevega Don Carlosa ter Büchnerjevih Leoncea in Lene.
Marjan Tomšič
Šavrinke
Beletrina
Si želite brati knjigo v narečju? Marjan Tomšič je avtor, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid. S svojim istrskim opusom, ki je izhajal v osemdesetih in na začetku devetdesetih, je povzročil korenit zasuk tako v samovrednotenju Šavrink in Šavrinov, Istrank in Istranov, kot v pogledu nanje od zunaj. Imeniten roman Šavrinke je prvič izšel leta 1986 in nato še leta 1991. Kot rečeno, je posebnost te knjige, da je premi govor v celoti napisan v dveh narečnih govoricah, in sicer v narečju slovenskega in hrvaškega dela Istre, ki jima včasih pritakne še italijanščino. Kot je v spremni besedi zapisala Vesna Mikolič: »Je šavrinski dobri človek, ki živi avtentično, v ljubezni, v skladu z naravo in s samim sabo, lahko zgolj zgled današnjemu človeku, ki išče neko trdnost, stalnost v kaosu sodobnega sveta?« In potem je tu tudi ženska: »Šavrinska ženska je stalnost v gibanju in stalno gibanje; to je skrb zase in za drugega, pomirjenost in hkratna razprtost, ustaljenost in nenehno potovanje.«
Ksenija V. Kutlačić
Živali, moje prijateljice
Zavod za zaščito rejnih živali Koki
Ksenija Vesenjak Kutlačić, ki vodi majhno idilično posestvo, na katerem so našle zatočišče rejne živali, ki so ušle svoji usodi, je knjigo posvetila tem prečudovitim bitjem. Avtorica je tudi odlična opazovalka in pripovedovalka zgodb. Realistka je in po drugi strani velika borka za pravice živali. Kot pravi, nas te učijo o empatiji in v naše življenje prinašajo srečo. »Njihove oči nosijo v sebi enega najbolj iskrenih, hvaležnih in predanih pogledov, kar jih zmore čuteče bitje.« V knjigi so opisane zgodbe o živalih, ki jih je posvojila, njihove navade, odnosi, obnašanje. Opremljena je z lepimi fotografijami Tadeja Gudana. Celoten izkupiček od prodaje knjig je namenjen življenju rešenih živali in poslanstvu Domačije Koki.
Jonas Jonasson
Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil
prevedel Andrej Hiti Ožinger
Mladinska knjiga
Knjiga je seveda nadaljevanje priljubljene švedske komedije, ki je navdušila bralce po vsem svetu. Po Analfabetki, ki je obvladala računstvo in Morilcu, ki je hotel v nebesa se Jonasson vrača z novimi dogodivščinami svojega najbolj priljubljenega junaka. Julius je spet v središču dogodivščin. Ko se skupaj s prijateljem vozi z balonom in srka šampanjec, se nenadoma znajde sredi morja. Reši ju nihče drug kot severnokorejska ladja, ki prevaža dragocen tovor, ki naj ostane skrivnost. Nič hudega sluteča avanturista sta kar naenkrat sredi zapletene diplomatske krize. Še več, postavlja se vprašanje, ali jima bo uspelo preprečiti novo svetovno katastrofo.
Arto Paasilinna
Najboljša vas na svetu
prevedla Julija Potrč Šavli
Mladinska knjiga
Pri nas vsaka knjiga lani umrlega finskega pisatelja Arta Paasilinne postane uspešnica. Najboljša vas na svetu je iz leta 1992 in tudi v njej s prepoznavnim humorjem nastavi ogledalo potrošniški družbi in posledicam nebrzdanega kapitalizma. Zgodba gre nekako takole: planet Zemlja je na pragu 21. stoletja in civilizacija se znajde v krizi, gospodarstvo propada, mesta izginjajo pod gorami smeti in v zraku visi tretja svetovna vojna. V globokih gozdovih na Finskem pa leži oaza miru in blaginje. Ob leseni cerkvi nastane vaška skupnost, v katero se, kot se za Paasilinno spodobi, zatečejo sami posebneži. Obudijo navade svojih prednikov, uvedejo samopreskrbo in se vrnejo k preprostejšemu načinu življenja, daleč stran od propadajočega sveta.
Polje gastronomije
Totaliteta
Najprej je bila v francoščini. Imela je naslov Fenomenologija majoneze. Zdaj pa je Luka Novak, založnik, pisatelj in tv-voditelj ter avtor več kuharic, knjigo prenaslovil v Polje gastronomije in jo izdal še v slovenščini. Govori seveda o hrani. Lepo se je bilo roditi v socializmu, samo tako lahko človek iz prve roke spoznava zgodovino hitre prehrane ali pa reče: še dobro se spomnim, kdaj sem pojedel svoj prvi hamburger. Luka Novak je seveda prehiteval in je v sedemdesetih že pogrizel prvi mcdonalds, in to na Elizejskih poljanah, kjer so leta 1972 na grozo Parižanov odprli to verigo s hitro prehrano. Avtor skače od ene teme k drugi, kot se roke lačnega človeka stegujejo po neskončnem številu jedi v samopostrežnem bifeju. Knjiga govori zgodbo o hitri prehrani in še o marsičem. Recimo o Martinu Heideggerju in njegovem Uvodu v metafiziko, o tem, kje je nastala majoneza, foodijih, hrani v Brooklynu, pariških bistrojih in ni bolj elegantnega od Brasserie Lipp.
Ivan Medenica
Tragedija iniciacije ali nestanovitni princ
prevedla Seta Knop
Knjižnica MGL
Ivan Medenica je profesor na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, kjer predava o zgodovini svetovne drame in gledališča. Je avtor vrste člankov ter redni sodelavec tednikov Vreme in Nin. Kar šestkrat je prejel Sterijevo nagrado za najboljšega gledališkega kritika in je od leta 2017 selektor festivala Bitef. Knjiga je poslastica za gledališke zaljubljence, lahko bi bila tudi delovni zvezek za kritike, saj je Medenica izredno načitan, dobro pozna gledališko teorijo drame in mitologijo, njegovi eseji pa so literarne dramaturške razčlembe, zelo berljivi ter včasih žurnalistični, polni podatkov in zanimivih zgodb. Povezuje jih razmišljanje o iniciaciji, zato piše o Hipolitu in Hamletu, tekst o slednjem se začne z reševanjem Shakespearovega rebusa o tem, koliko let ima ta težavni danski kraljevič, in ugotovitvijo, da jih šteje trideset. To, kar naj bi imela Hipolit in Hamlet skupnega, je homoseksualnost, ugotavlja teatrolog. Interpretira in komentira dejanja in odločitve tudi drugih dramskih junakov, recimo Moliérovega Alcesta, de Mussetovega Lorenzaccia, Schillerjevega Don Carlosa ter Büchnerjevih Leoncea in Lene.
Marjan Tomšič
Šavrinke
Beletrina
Si želite brati knjigo v narečju? Marjan Tomšič je avtor, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid. S svojim istrskim opusom, ki je izhajal v osemdesetih in na začetku devetdesetih, je povzročil korenit zasuk tako v samovrednotenju Šavrink in Šavrinov, Istrank in Istranov, kot v pogledu nanje od zunaj. Imeniten roman Šavrinke je prvič izšel leta 1986 in nato še leta 1991. Kot rečeno, je posebnost te knjige, da je premi govor v celoti napisan v dveh narečnih govoricah, in sicer v narečju slovenskega in hrvaškega dela Istre, ki jima včasih pritakne še italijanščino. Kot je v spremni besedi zapisala Vesna Mikolič: »Je šavrinski dobri človek, ki živi avtentično, v ljubezni, v skladu z naravo in s samim sabo, lahko zgolj zgled današnjemu človeku, ki išče neko trdnost, stalnost v kaosu sodobnega sveta?« In potem je tu tudi ženska: »Šavrinska ženska je stalnost v gibanju in stalno gibanje; to je skrb zase in za drugega, pomirjenost in hkratna razprtost, ustaljenost in nenehno potovanje.«
Ksenija V. Kutlačić
Živali, moje prijateljice
Zavod za zaščito rejnih živali Koki
Ksenija Vesenjak Kutlačić, ki vodi majhno idilično posestvo, na katerem so našle zatočišče rejne živali, ki so ušle svoji usodi, je knjigo posvetila tem prečudovitim bitjem. Avtorica je tudi odlična opazovalka in pripovedovalka zgodb. Realistka je in po drugi strani velika borka za pravice živali. Kot pravi, nas te učijo o empatiji in v naše življenje prinašajo srečo. »Njihove oči nosijo v sebi enega najbolj iskrenih, hvaležnih in predanih pogledov, kar jih zmore čuteče bitje.« V knjigi so opisane zgodbe o živalih, ki jih je posvojila, njihove navade, odnosi, obnašanje. Opremljena je z lepimi fotografijami Tadeja Gudana. Celoten izkupiček od prodaje knjig je namenjen življenju rešenih živali in poslanstvu Domačije Koki.
Jonas Jonasson
Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil
prevedel Andrej Hiti Ožinger
Mladinska knjiga
Knjiga je seveda nadaljevanje priljubljene švedske komedije, ki je navdušila bralce po vsem svetu. Po Analfabetki, ki je obvladala računstvo in Morilcu, ki je hotel v nebesa se Jonasson vrača z novimi dogodivščinami svojega najbolj priljubljenega junaka. Julius je spet v središču dogodivščin. Ko se skupaj s prijateljem vozi z balonom in srka šampanjec, se nenadoma znajde sredi morja. Reši ju nihče drug kot severnokorejska ladja, ki prevaža dragocen tovor, ki naj ostane skrivnost. Nič hudega sluteča avanturista sta kar naenkrat sredi zapletene diplomatske krize. Še več, postavlja se vprašanje, ali jima bo uspelo preprečiti novo svetovno katastrofo.
Arto Paasilinna
Najboljša vas na svetu
prevedla Julija Potrč Šavli
Mladinska knjiga
Pri nas vsaka knjiga lani umrlega finskega pisatelja Arta Paasilinne postane uspešnica. Najboljša vas na svetu je iz leta 1992 in tudi v njej s prepoznavnim humorjem nastavi ogledalo potrošniški družbi in posledicam nebrzdanega kapitalizma. Zgodba gre nekako takole: planet Zemlja je na pragu 21. stoletja in civilizacija se znajde v krizi, gospodarstvo propada, mesta izginjajo pod gorami smeti in v zraku visi tretja svetovna vojna. V globokih gozdovih na Finskem pa leži oaza miru in blaginje. Ob leseni cerkvi nastane vaška skupnost, v katero se, kot se za Paasilinno spodobi, zatečejo sami posebneži. Obudijo navade svojih prednikov, uvedejo samopreskrbo in se vrnejo k preprostejšemu načinu življenja, daleč stran od propadajočega sveta.
