Izšlo je

Knjižne novosti: Nekaj knjig, ki so še vroče prišle iz tiskarne

Objavljeno
06. avgust 2019 06.00
Posodobljeno
06. avgust 2019 16.14
Novosti iz tiskarne. Foto Jure Eržen
K. L.
K. L.


Kurt Tucholsky

Grad Gripsholm
prevedla Tina Štancar, Miš

Kurt Tucholsky (1890–1935) je eden od najpomembnejših pisateljev weimarske republike. Bil je judovskega rodu in je svoja dela podpisoval tudi s psevdonimom Kaspar Hauser. Zanimivo je, da je leta 1911 v Pragi obiskal svojega najljubšega pisatelja Maxa Broda, ta pa ga je seznanil s prijateljem in takrat še povsem neznanim pisateljem Franzem Kafko. Njegov roman Grad Gripsholm še danes velja za eno najlepših ljubezenskih zgodb svetovne literature. Pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč stran od živahnega Berlina. Na Švedskem najameta hišico ob starem gradu. Pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. Obiščeta ju tudi prijatelja. Zdi se, da imata popolne poletne počitnice, a nekega dne srečata objokano deklico. Želita ji pomagati, vendar se dogodi spor z ravnateljico dekliške šole in na počitniško idilo pade temna senca.

image

 


Ana Cecilia Prenz Kopušar
Z biciklom čez reko
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Ana Cecilia Prenz Kopušar je otroštvo, leta odraščanja in mladost preživela v treh državah – Jugoslaviji, Argentini in Italiji, ki sestavljajo zaplet kratkega romana Z biciklom čez reko. Diplomirala je na univerzi v Rimu in doktorirala v Argentini. Objavila je več člankov in monografij in prevajala dela argentinskih, italijanskih, slovenskih in bosanskih avtorjev, med drugim tudi dela argentinskega dramatika Eduarda Pavlovskega in igralke, pesnice in dramatičarke Saše Pavček. V avtobiografski pripovedi je srbščina zanjo jezik odraščanja, italijanščina izobraževanja in španščina intime. Trem identitetam je dodala še slovensko. Kot pove že naslov, se avtorica s kolesom pelje skozi življenje, opisuje zgodbe svoje družine, usode preseljevanja, nove začetke, prilagajanja in zgodbe ohranjanja lastne kulturno-jezikovne identitete. »Avtorico navdušuje življenje, preveva čudovita življenjska energija, zdi se, da je kot nenehno bruhajoči vulkan, njena pripoved je nadvse zanimivo branje.«

image

 


Jojo Moyes
Dekle, ki si ga zapustil
prevedla Kaja Bucik Vavpetič, Mladinska knjiga

Tudi pri nas zelo priljubljena britanska pisateljica ljubezenskih romanov nam v novi knjigi pripoveduje vznemirljivo zgodbo o ljubezni v preizkušnjah vojne in izginulih umetninah med vojno.
Francija, 1916. Hotelirka Sophie vodi posle in skrbi za družino, medtem ko se mož Éduard bori na fronti. Sophie mora pripravljati hrano nemškim častnikom, kar naleti na nerazumevanje domačih in sovaščanov. Napetosti se še stopnjujejo, ker nemškega poveljnika navduši Sophiejin portret, ki ga je naslikal njen mož, pa tudi portretiranka sama. Komandantova nevarna obsedenost pripelje Sophie do nepričakovane odločitve.
London, 2010. Mlada vdova Liv še ni prebolela moževe smrti. Toda ko spozna Američana Paula, se končno zazdi, da se ji življenje obrača v pravo smer. Paul, ki se ukvarja z iskanjem izginulih umetniških del, prav v Livinem domu naleti na portret, ki ga išče že dlje časa. Paul in Liv se nenadoma znajdeta na nasprotnih bregovih ... Jojo Moyes med svoje največje uspešnice šteje roman Ob tebi, s katerim je ganila bralke po vsem svetu. Knjiga je navdihnila tudi film, uspeh pa je pisateljico spodbudil, da je nadaljevanje prigod Louise Clark popisala še v romanih Brez tebe in Samo jaz.