Tiskane izdaje
So klasiki prevedeni? Ne vsi, a jih je precej. Pomembni sodobni slovenski avtorji? Prav tako in vse bolj. Slovenskih knjig, prevedenih v tuje jezike, je precej, temu početju država namenja pozornost in nekaj denarja, marsikaj pa je prepuščeno iznajdljivosti avtorjev in založnikov.
Pregledovanje knjižnice oziroma seznama prevodov slovenskih avtorjev v tuje jezike v Društvu slovenskih pisateljev pokaže, da je prevedenih naslovov malo morje, tu so tako Cankar, Kosovel, Bartol, Prešeren, Aškerc, Levstik, Bevk, Prežihov Voranc, Ela Peroci, a tudi Šalamun, Flisar, Jančar, Pahor, Kocbek, Kovačič, Blatnik, Hieng, Kovič, Petan, Taufer in mnogi drugi.
Načini, kako se to zgodi, pa so različni, nekaj je odvisno od samih avtorjev, večina prevodnih projektov pa je nasledek sistemske skrbi, ki jo zagotavljajo Javna agencija za knjigo (JAK), Trubarjev sklad pri Društvu slovenskih pisateljev, ministrstvo za zunanje zadeve in še kdo.
Nad svetovnim povprečjem
Pred leti je pesnik Aleš Šteger pripomnil, da pravzaprav manjka literarnih agentov, češ da je prijateljsko izmenjevanje v slogu »jaz bom prevedel tebe, ti pa mene« največkrat neučinkovito, tudi izid knjige pri manjših tujih založnikih nima veliko haska, saj ni poskrbljeno za distribucijo in promocijo.
Profesor in urednik Andrej Blatnik, ki je pregledoval slovensko literarno prisotnost v svetu, je zapisal ugotovitev, ki se zdi presenetljiva: slovenske avtorje se veliko prevaja, celo nad svetovnim in tudi evropskim povprečjem – od 1991 je bilo v tuje jezike prevedenih čez 1500 slovenskih leposlovnih knjig, okrog sedemdeset na leto.
Sklep in 12 mesecev
Posebno tež ima skupni projekt Društva slovenskih pisateljev, Slovenskega centra Pen in Centra za slovensko književnost Trubarjev sklad, namenjen podpori izdajanja slovenske literature v prevodih. Pravila, po katerih sklad deluje, so preprosta: tuji založnik lahko zaprosi za podporo pri izdaji leposlovnega dela slovenskega avtorja v svojem jeziku, Trubarjev sklad pa prispeva največ 50 odstotkov stroškov tiska.
Prevodov Sklad ne podpira, za podporo lahko prevajalci zaprosijo neposredno JAK. Knjiga, za katero sedemčlanski upravni odbor (člana sta tudi predsednik DSP in predsednik Slovenskega centra Pen) odobri sredstva, mora iziti najkasneje v dvanajstih mesecih po datumu pismenega obvestila o sprejetem sklepu.
Za lansko leto podatke na Trubarjevem skladu dopolnjujejo, a zdaj je na seznamu 37 del. Med njimi so roman Andreja Blatnika Spremeni me v italijanščini, izbrane pesmi Aleša Debeljaka v bolgarščini, tri drame Evalda Flisarja v makedonščini, roman Draga Jančarja Severni sij v španščini, Namesto koga roža cveti Ferija Lainščka v turščini, Levstikov Martin Krpan z Vrha v francoščini, Geniji brez hlač Slavka Pregla v angleščini pri založbi iz Kalkute, roman Andreja E. Skubica Lahko v ruščini, Poker Tomaža Šalamuna v srbščini, Berlin Aleša Štegra v češčini, Čefurji raus! Gorana Vojnovića v ruščini in Sukub Vlada Žabota v ukrajinščini. Leta 2013 je izšlo 34 slovenskih knjig, leta 2012 pa prav tako kot lansko leto 37 del.
Javna agencija za knjigo je po ustanovitvi leta 2009 prej razpršeno mednarodno dejavnost razširila in okrepila, z različnimi akcijami spodbuja delo slovenskih lektoratov v tujini, od leta 2010 tudi samostojno organizira nacionalne predstavitve na treh knjižnih sejmih, na največjem v Frankfurtu, na sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni in na sejmu v Leipzigu.
Na javnem razpisu za izbor kulturnih projektov na področjih mobilnosti avtorjev in rezidenčnih štipendij v tujini za leto 2014, kar oboje pogosto kasneje prinese izid avtorjeve knjige v tujem jeziku, so podprli 32 projektov: Janji Vidmar so pomagali nastopiti na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY, Evaldu Flisarju udeležbo na uprizoritvi drame Enajsti planet v Indoneziji, Andreju Blatniku in Dragu Jančarju udeležbo na mednarodnem festivalu pisateljev v Torontu, Barbari Korun na mednarodnem pesniškem festivalu v Nikaragvi, Andreju Rozmanu na svetovnih dnevih slovenskega jezika v Argentini, Jasminu B. Frelihu na festivalu evropskih prvencev v Budimpešti.
Tudi na zaprtem ameriškem trgu
Pisatelj Vlado Žabot, nekdanji predsednik pisateljskega društva ugotavlja, da je slovenska literatura v zadnjih desetih letih bolj kot ne samoiniciativno naredila velike korake v evropski in svetovni kulturni prostor. Opozarja na tri zbirke slovenske literature, ki izhajajo pri uglednih tujih založbah – Slovenian Literature Series pri ameriški založbi Dalkey Archive Press, ki poskrbi, da imajo te izdaje po vsem angleškem kulturnem prostoru medijski odmev, da jih ponatiskujejo tudi druge založbe, da so knjige prisotne v najuglednejših knjigarnah in da so hkrati na razpolago po vseh ameriških knjižnicah.
Blatnik k temu dodaja, da so na tradicionalno zaprtem ameriškem knjižnem trgu slovenski avtorji presenetljivo dobro vidni: »Med tristo do tristopetdeset prevedenimi knjigami svetovnega leposlovja, kolikor jih skupaj z ruskimi klasiki in Nobelovimi nagrajenci letno izide v ZDA, jih je vsako leto pet do deset slovenskih. Ko je najbolj vplivno literarno glasilo na svetu New York Review of Books lanskega avgusta objavilo oglas založbe, ki v ZDA izdaja največ prevodov, Dalkey Archive Press, je založba med svojimi več kot 40 prevodnimi izdajami v tistem letu za izpostavitev izbrala vse štiri slovenske.
Prav tako pomembna, dodaja Žabot, je zbirka Slovenski glagol, ki izhaja pri založbi Lingvistika v sodelovanju s Centrom knjige Rudomino in Vserusko državno knjižnico za tuje literature, ki dela distribuira po vsej Ruski federaciji. Vse bolj reprezentativna postaja tudi zbirka 100 slovanskih romanov, ki v organizaciji Foruma slovanskih kultur pri uglednih nacionalnih založbah izhaja v Srbiji, Makedoniji, Rusiji, Slovaški in Sloveniji.
Blatnik opozarja na novejše premike: »V nasprotju s Trubarjevim skladom in podporo prevajalcem na JAK, ki z načinom izbire ubirata pasivni pristop (podporo dobijo vse formalno ustrezne vloge in organi odločanja preverjajo le, ali so izpolnjeni formalni pogoji, ne pa izbirajo, kaj naj se prevaja in kaj ne), je prevajalski seminar, ki ga organizira JAK, začetek aktivnega spodbujanja prevajanja, usmerjenega v vnaprej določene naslove.«
Med pomembnejšimi projekti JAK je bila leta 2009 vključitev v mednarodni projekt Traduki, ki spodbuja prevajanje in organizacijo najrazličnejših prireditev, predvsem pa je odprlo vrata za slovensko literaturo v nemško govorečem prostoru in v državah članicah, Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Liechtenstein ... Dolgoletne plodne stike s prevajalci in posredniki slovenske literature v tujini ima seveda Društvo slovenskih pisateljev.
V okviru mednarodne dejavnosti društvo vzdržuje stike s pisateljskimi društvi in kulturnimi institucijami po svetu (z mnogimi državami so podpisani tudi mednarodni protokoli o sodelovanju), navezuje tudi stike z literarnimi revijami (Lettre international v Berlinu, Verse v Oxfordu, Neue Sirene v Münchnu, Traffika v Pragi, Sampark v Bombayu, Remanences v Franciji, Wespennest na Dunaju, Ord & Bild v Göteborgu in drugimi), ob tem pa je v veliko pomoč mednarodni pisateljski festival Vilenica, ki nudi veliko možnosti za stike z avtorji, uredniki, založniki in prevajalci z vsega sveta.
