Kaj bere Samo M. Strelec, gledališki režiser

"Nekaj stvari je po službeni dolžnosti 'odprtih', kot se reče, na previjalni, mislim prevajalni mizi ..."

Objavljeno
23. marec 2015 16.00
Samo M. Strelec, gledališki režiser
Samo M. Strelec, gledališki režiser


»Nekaj stvari je po službeni dolžnosti 'odprtih', kot se reče, na previjalni, mislim prevajalni mizi. A o tem raje ne bi. Morda te črke nikoli ne ugledajo luči sveta. Oziroma bolje odrskih luči. Kar je konec koncev itak isto ... Sicer pa je tu Kajetan Kovič. Lepo za pomalem. Tista debela Beletrinina izdaja. Knjigo Phänomenologie des Theaters Jensa Roselta v nemščini sem odložil takoj, ko sem jo v knjižnici zagledal na polici z napisom 'novo' v prevodu Mojce Krajnc.

Tu in tam sicer pogledam, kako je stvar povedana v izvirniku; da lahko zavidam Mojci za njene (iz)najdbe! Fenomenalno prevedena fenomenologija. Predvsem pa je tu polna mapa besedil, ki mi jih je po e-pošti poslal Franjo Frančič. Poleg tekočega pol metra njegovih 'analognih' knjig, ki mi jih je preteklih nekaj dni prinašal poštar. Na Ptuju srečam Esada Babačića in že se postavi v vrsto njegov Rich Hard.

Tamari Matevc povem, da v tem hipu ne bi bral njene nove dramatizacije, in hvala bogu me brez dodatnega pojasnjevanja razume. Knjigo Darum Theater, ki mi jo je Hansgünther Heyme poslal ob nedavni upokojitvi, samo prelistavam. Zato se lahko zaženem v Čudo R. J. Palacio. Knjižničarka Lilijana me s par stavki pridobi še za Črvivo luno Sally Gardner. Počitniško branje z nami vred je ready to go. Še enkrat si zaželim samo še Tri može v čolnu, da o psu niti ne govorimo. In o Svetem pismu že spet na novo in že spet kar od nekje tudi ne.«