Kaj ostane, ko ne ostane nič več

Začnimo s priznanjem: Cesta je morebiti prva knjiga, o kateri mi je težko pisati. Ne, ker ne bi ponujala vrhunskih, celo mojstrskih oprijemov, temveč ker ti oprijemi vodijo v trpke, bridke in uničujoče razmisleke. Takšne, ki jih je težko zdržati – a ki jih zdržati prav spričo tega moramo. »Dobro razmisli, s čim si polniš glavo, ker vse, kar daš vanjo, ostane za vedno,« beremo v Cesti, riso­romaneskni predelavi istoimenskega postapokaliptičnega romana Cormaca McCarthyja (Mladinska knjiga, prevedla Lili Potpara, 2008), ki ga je sodobni francoski stripovski klasik Manu Larcenet ustvaril po tetralogiji Blast (VigeVageKnjige, prevedla Katja Šaponjić, 2020–2023) in Brodeckovem poročilu (Vige­VageKnjige, prevedla Katja Šaponjić, 2017). Larcenet je mojster ne le dramaturgije in ritma, pač pa tudi ...