Kako si predstavljam DSP?

Barbara Korun, članica društva:

Kako si predstavljam DSP? Društvo bi se po moje moralo posodobiti: namesto boju za lastne interese, preoblečene v »narodov blagor«, bi se kazalo raje posvetiti (sindikalnemu) boju za preživetje slovenske pisne kulture in slovenščine, živemu bistvu, ki je po definiciji najbolj nasprotno neoliberalističnemu plenjenju in moriji; in to s konkretnimi projekti, ki bi zajeli vse generacije in oblike (pisateljske) produkcije, predvsem samozaposlene in predvsem mlade, ki so najbolj ranljiva skupina. Kar pomeni konkretno: navznoter odpreti hišo za pobude, debate, dogodke, ki niso sami sebi namen, temveč zares povezujejo ljudi v skupnost, s člani vzpostaviti pristno in ažurno komunikacijo brez »poslovnih skrivnosti« in jih enakovredno pritegniti v proces odločanja in oblikovanja društvene politike skozi konkretne programe; navzven pa postati eden od takih dejavnikov pritiska na politiko, ki bi po eni strani omogočal večji vpliv na slovensko in tudi evropsko kulturno politiko, po drugi pa bi postal nekakšen informativni center pomoči pri obveščanju in prijavljanju posameznikov in društev na slovenske in evropske razpise v kulturi.

Feri Lainšček, član društva:

Že desetletja spremljam DSP od blizu in že ves čas imam enako mnenje: da je osnovno poslanstvo društva, da uresničuje interese celotnega članstva oziroma vseh podskupin in frakcij, ne glede na njihovo politično ali ideološko prepričanje. Društvo naj bo torej politično uravnoteženo in ideološko neobremenjeno. Prizadevanje za to je med članstvom prisotno, čeprav občasno prihaja do odklonov, ker pač širši slovenski prostor deluje po klanovski logiki. Je pa zadnje čase vedno manj članov društva, ki bi bili pripravljeni delovati nad osebnimi interesi in za skupno dobro. Vsekakor pa je uspeh to, da je društvo ostalo enotno, da ni razpadlo, kot se je zgodilo v mnogih državah v Evropi. Glavna naloga novega predsednika naj bo torej držanje društva skupaj. Slovensko pisateljsko društvo je še vedno pomembna sila, njegovo mnenje šteje, in to moramo ohraniti.

Mitja Čander, član društva:

Zadnji dve desetletji se dogaja proces marginalizacije knjige, vse dejavnosti v zvezi s knjigo so zvedene na raven ljubiteljstva. Menim, da bi morala biti glavna naloga novega, pomlajenega vodstva društva, da ta proces prekine in obrne, da vrne knjigi pomembno mesto v družbi. Pomemben zgled za to bi lahko bil mandat Vlada Žabota, ko so pisatelji z odločno držo pridobili knjižnično nadomestilo in vlogo pri odločanju v JAK. Seveda so danes novi časi in si je potrebno zastaviti nove cilje. Kot rečeno bo potrebno fokus usmeriti na zadeve knjige, ob siceršnji senzibilnosti za društveno problematiko.

Veno Taufer, predsednik DSP v odhajanju:

Bistveno je, da v prihodnje angažiramo mlade člane društva. Oziroma morajo se sami angažirati. Mnogi se namreč obnašajo tako, kot da društva ne potrebujejo oziroma ga potrebujejo samo takrat, ko gre za štipendije, potovanja v tujino in podobno. Seveda jih po eni strani razumem, saj so časi res hudi, predvsem za samozaposlene. Upam, da se bo DSP tudi v prihodnje angažiralo kot pomemben del civilne družbe.

Evald Flisar, nekdanji predsednik DSP, ustanovitelj Slovenskih dnevov knjige:

Upam, da bo novi upravni odbor preklical odločitev dosedanjega, da po 20 letih ukine Slovenske dneve knjige, eno najodmevnejših društvenih prireditev, in jih nadomesti z literarnim festivalom (samo zato, ker festival zahteva manj napora, manj idej in manj oranizacijskega dela). To je še posebej neodogovorno, ker bodo Slovenski dnevi knjige še naprej potekali drugod po Sloveniji s svojim izvirnim namenom: približati knjige potencialnim bralcem po znižanih cenah in tako širiti bralno kulturo. Če novi upravni odbor te odločitve ne prekliče, bo organizacijo Slovenskih dnevov knjige v Ljubljani prevzela druga ustanova. Za DSP, ki zadnje čase deluje vse manj kot društvo in vse bolj kot d. o. o., bi to bil velik poraz (in hkrati odraz razmer v društvu, ki zadnje čase niso takšne, kot bi morale biti.)

Vlado Žabot, nekdanji predsednik DSP:

DSP je v zadnjih treh letih delovalo dobro. Soočilo se je s številnimi izzivi. In rečem lahko, da je bilo kos vlogi enega od stebrov civilne družbe in da je ohranilo svoj ugled in veljavo. Tudi kar zadeva strokovna in stanovska vprašanja, jih je v glavnem reševalo dovolj transparentno in v skladu z interesi velike večine članov.

Treba pa je priznati težave z nekaterimi presojami. Mislim na primer na včlanitev DSP v profitno organizacijo Skupaj za knjigo, ki bi naj odkupila Mladinsko knjigo založbo (MK). Ker tak odkup realno ni bil izvedljiv - kar se je kmalu tudi jasno pokazalo - sem temu nasprotoval že od začetka. DSP bi moralo od države, takoj, pod nujno, zahtevati učinkovito politiko zavarovanja in uresničevanja javnega interesa, ki je vezan na MK. Državo bi moralo pojmovati kot partnerja in zavezanca za uresničevanje javnega interesa, na pa fantazirati, kako bo s pomočjo tujih tajkunov ali slovenskih državljanov kot malih delničarjev tolikšno založbo z distribucijsko mrežo in dolgovi vred odkupilo. Naposled - morda prepozno - pa smo po težavah omenjene delniške družbe prišli do sklepa, da je od države potrebno zahtevati zaščito in uresničevanje javnega interesa na področju knjige tako, da dolgove založbe spremeni v svoj lastniški delež in prevzame odgovornost za uresničevanje javnega interesa.

To je sedaj naloga nove ekipe na Ministrstvu za kulturo, ki pa, kolikor mi je znano, v to smer še ni ničesar ukrenila. Zato bo, kot kaže, pritisk DSP zopet nepogrešljiv.

Druga težava je bila, da je DSP podpiralo KOKS, ko v resnici ni več obstajal. KOKS je namreč bil le kulturniška akcija, enkratni sporazum kulturniških društev, ki so v namensko jasni Izjavi zahtevala ponovno vzpostavitev ministrstva za kulturo. Vse, kar so posamezniki v imenu KOKS-a počeli ali izjavljali mimo uresničitve v Izjavi določene zahteve, torej tudi strokovno neopravičljivo podporo sedanji ministrici za kulturo, so počeli netransparentno ter nelegalno in nelegitimno. A tudi od tovrstnega zavajanja v imenu neobstoječega KOKS-a se je DSP naposled - morda tudi v tem primeru prepozno - distanciralo.

Od novega vodstva pričakujem, da bo vzdržalo v civilni, politično nepristranski vlogi in drži, da se bo do izzivov opredeljevalo pravočasno in strokovno korektno ter da bo demokratično in transparentno delovalo v prid javnemu interesu na področju knjige ter v prid strokovnim in stanovskim interesom članov.