Nobelovo nagrado za literaturo je prejel madžarski avtor László Krasznahorkai

V tednu razglasitve Nobelovih nagrad je Švedska akademija podelila prestižno priznanje za literaturo. Ime dobitnika je po tradiciji objavila na svojem sedežu v švedski prestolnici Stockholm. Letošnji prejemnik prestižne Nobelove nagrade za literaturo je madžarski avtor László Krasznahorkai »za njegovo prepričljivo in vizionarsko delo, ki v središču apokaliptičnega strahu potrjuje moč umetnosti«.

Ob razglasitvi zmagovalca v Stockholmu je Mats Malm, stalni sekretar in govornik Švedske akademije, povedal, da je »pravkar dosegel Lászlója Krasznahorkaia po telefonu, medtem ko je bil na obisku v Frankfurtu«.

László Krasznahorkai je madžarski pisatelj, scenarist in esejist, rojen 5. januarja 1954 v Gyuli na Madžarskem. Njegovo delo je znano po zahtevnem slogu, dolgih, skoraj brezkončnih stavkih ter temah, kot so apokalipsa, usoda in človeška minljivost. Njegove zgodbe pogosto mešajo realizem z elementi groteske in filozofskega premisleka. Pred enajstimi leti je za Delo dejal, da je sicer »v življenju hotel napisati le eno knjigo, nisem hotel postati pisatelj«.

PREBERITE IZ ARHIVA -> László Krasznahorkai: »Vsak ima le en stavek v življenju. Ga zna napisati?«

Kot navaja Guardian, je 71-letni prejemnik Nobelove nagrade za literaturo svojo pot začel z romanom Satanov tango iz leta 1985 (v slovenščino je bil preveden leta 2023, ko je tudi gostoval na Fabuli), ki je temeljito in očarljivo prikazal razpadajočo ruralno skupnost. Na Madžarskem je bil literarna senzacija, zanj pa je predstavljal preboj, že ob izidu je vzbudil veliko pozornosti zaradi močne sugestivnosti. Roman je skoraj tri desetletja pozneje, leta 2013, prejel nagrado za najboljše prevedeno delo v angleščino.

Primerjava s Kafko, Gogoljem ...

Pogosto opisan kot postmodernist je Krasznahorkai znan po svojih dolgih, zapletenih stavkih, distopičnih in melanholičnih temah ter nepopustljivi intenzivnosti, zaradi katere so ga kritiki primerjali z Gogoljem, Melvilleem in Kafko. Satanov tango je bil slavno adaptiran v sedemurno filmsko različico, ki jo je režiral Béla Tarr, s katerim je imel Krasznahorkai dolgoletno ustvarjalno partnerstvo.

László Krasznahorkai je bil rojen leta 1954 v majhnem mestu Gyula na jugovzhodu Madžarske, blizu romunske meje. FOTO: Leo Neumayr/AFP

Krasznahorkaieva kariera je bila oblikovana tako z njegovimi potovanji kot tudi z jezikom. Leta 1987 je prvič zapustil komunistično Madžarsko, ko je preživel leto v Zahodnem Berlinu kot prejemnik štipendije, kasneje pa je črpal navdih iz Vzhodne Azije – še posebej iz Mongolije in Kitajske – za dela, kot sta The Prisoner of Urga in Destruction and Sorrow Beneath the Heavens.

Med delom na romanu Vojna in vojna (v slovenščini je v prevodu Marjance Mihelič izšel leta 2015) je veliko potoval po Evropi in živel nekaj časa v apartmaju Allena Ginsberga v New Yorku, pri čemer je podpiral legendarnega pesnika generacije beat, kar je bilo ključno za dokončanje romana, piše Guardian.

Njegovi oboževalci so vplivni: Susan Sontag ga je poimenovala »sodobni madžarski mojster apokalipse«, kakor je ocenila njegov drugi roman Az ellenállás melankóliája (1989; The Melancholy of Resistance, 1998). V tem delu, ki poteka v majhnem madžarskem mestu, avtor stopnjuje dramatičnost z utelešenjem grozljivih dogodkov, kot je prihod cirkusa, katerega glavna atrakcija je truplo kita, so v njegovi biografiji napisali na spletni strani Švedske akademije.

Kot navaja Guardian, pa je WG Sebald pohvalil univerzalnost njegove vizije.

V delu Vojna in vojna Krasznahorkai raziskuje svet zunaj Madžarske, saj zgodba sledi arhivistu, ki se odpravi na pot v New York, da bi predstavil starodavno epiko. Krasznahorkaiev slog je v tem delu prepoznaven po dolgih stavkih brez ločil, kar postane njegov zaščitni znak, piše Švedska akademija.

Svoj epohalni opus je avtor nadaljeval z romanom Báró Wenckheim hazatér (2016; Baron Wenckheim’s Homecoming, 2019), v katerem raziskuje temo vračanja v domovino, hkrati pa se igra z literarno tradicijo. V tem delu preigrava zgodbo o baronu, ki se vrača iz izgnanstva v Argentini, da bi ponovno srečal svojo ljubezen iz mladosti.

Krasznahorkai je svoja apokaliptična dela nadgradil z romani, ki raziskujejo sodobne družbene in osebne konflikte, kot je Herscht 07769 (2021; Herscht 07769: A Novel, 2024), v katerem zgodba poteka v majhnem nemškem mestu, prepojenem z družbenim nemirom.

Avtor je tudi raziskoval vzhodno filozofijo in umetnost, kar se kaže v njegovem delu Északról hegy, Délről tó, Nyugatról utak, Keletről folyó (2003; A Mountain to the North, a Lake to the South, Paths to the West, a River to the East, 2022), ki združuje elemente japonske mitologije in filozofije, ter v zbirki Seiobo járt odalent (2008; Seiobo There Below, 2013), ki se osredotoča na umetniško ustvarjanje v svetu minljivosti.

Krasznahorkai je brez dvoma eden največjih sodobnih pisateljev, ki s svojim edinstvenim slogom in globokimi temami, ki segajo od apokalipse do lepotnih iskanj, močno vpliva na literaturo.

Leta 2015 je postal prvi madžarski pisatelj, ki je prejel bookerjevo nagrado.

Njegovo ime je bilo med najvišjimi na stavnicah

Kot vsako leto so tudi letos že pred podelitvijo v javnosti krožila imena potencialnih dobitnikov. Zanimivo je, da se je madžarski avtor ob boku 72-letne avantgardne avtorice Can Xue omenjal kot najverjetnejši dobitnik nagrade glede na stavnice.

FOTO: Jonathan Nackstrand/AFP

Med kandidati so sicer poznavalci omenjali še švicarskega pisatelja Christiana Krachta, madžarskega avtorja Petra Nadasa, na seznamu je bil tudi romunski pisatelj in pesnik Mircea Cartarescu. Iz Avstralije sta za favorita veljala pisatelj Gerald Murnan in pisateljica Alexis Wright, pripadnica staroselskih aboriginov. Pogosto so omenjali tudi kanadsko pesnico Anne Carson, čilskega pesnika Raula Zurito, indijskega pisatelja Amitava Ghosha, argentinskega pisatelja Cesarja Airo in mehiško avtorico Cristino Rivera Garzo.

Guardian je sicer omenjal tudi druga imena, denimo zelo popularnega 76-letnega Japonca Harukija Murakamija, ki je sicer dolgoletni favorit stavnic.

Nagrade bodo tako kot vsako leto podelili 10. decembra v Oslu in Stockholmu na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja dinamita Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896. FOTO: Jonathan Nackstrand/AFP

Kot navaja Euronews, so sicer v preteklosti stavnice pogosto napačno napovedale dobitnika Nobelove nagrade za literaturo. Lani je bila, denimo, med favoriti Can Xue, vendar je nagrado prejela južnokorejska pisateljica Han Kang. Kot je ob razglasitvi pojasnila akademija, si je naziv prislužila za svojo »intenzivno poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja«. V slovenščini lahko beremo njen roman Vegetarijanka.

Nobelovo nagrado za literaturo podeljujejo od leta 1901, od takrat so med prejemniki prevladovali pisatelji Zahoda. Med dosedanjimi 121 nagrajenci je mogoče najti le 18 žensk.

Za nagrado lahko literate nominirajo člani Švedske akademije in drugih akademij, ustanov oziroma društev po svetu, ki imajo enakovredno funkcijo, profesorji književnosti in jezikovnih predmetov na univerzah in visokih šolah, pretekli dobitniki nagrade ter predsedniki pisateljskih organizacij, ki delujejo kot predstavniki literature in leposlovja v svojih državah. Nominacija ne sme biti javno objavljena, seznam nominirancev pa ostane skrivnost 50 let.

Nagrado bodo v skladu s tradicijo podelili 10. decembra, ko bo prejemnik ali prejemnica poleg medalje dobil še 11 milijonov švedskih kron, kar je dober milijon evrov.

Ta teden so že razglasili nagrade za:

- KEMIJO

- FIZIKO

- MEDICINO