Kdo pravi, da sneg in knjige maja ne gredo skupaj?

Nekateri knjigotržci v času bralske karantene kupcem dostavljajo knjige na dom na vse mogoče načine.

Objavljeno
04. maj 2020 10.01
Posodobljeno
04. maj 2020 10.01
Dostavne sani švedske knjigarne Kiruna so od marca ves čas v pogonu. Nazadnje je tam snežilo včeraj. Foto facebook
»Spoštovane stranke, knjigarna­ je odprta kot običajno. Če ne morete ali nočete priti do nas, nas pokličite in uredili bomo brezplačno dostavo na dom. Brez knjig pa res ne smete biti! Tako kot mnoga druga lokalna podjetja se tudi knjigotržci zdaj soočamo z izzivi in nas vsakršna podpora osrečuje. Če hočete imeti svojo lokalno knjigarno jutri, jo podprite še danes!« To je bilo sporočilo na družbenih omrežjih v času novega koronavirusa, ki so ga podpisali v knjigarni Kiruna v istoimenskem mestu na daljnem severu Švedske. Z dostavo so mislili resno.

Včeraj je bila vremenska napoved za rudarsko mestece 145 kilometrov severno od polarnega kroga – tam deluje največji podzemni rudnik železa na svetu – lahno sneženje, danes je oblačnost z nekaj vetra, skoraj idealno vreme za dostavne sani knjigarne Kiruna.

image
Dostavljavci knjigarne Burley Fisher Books so se nakolesarili po Londonu. Foto twitter
Malce drugačno metodo, a še zmeraj ne ravno običajne, so ubrali na Škotskem. Osebje »divje neodvisne« glasgowske knjigarne za tamkajšnjo kvirovsko skupnost Category Is Books je po zaprtju knjigarne kupcem po mestu dostavljalo knjige z desko za skejtanje, uvedli so tudi program Plačaj knjigo vnaprej – zbirajo knjige, ki so jih kupci pripravljeni pokloniti neznanemu bralcu. Preden so proti koncu marca britanske oblasti odsvetovale dobavo knjig s kolesom, so se nakolesarili dostavljavci neodvisne londonske knjigarne Burley Fisher Books v Haggerstonu, ki so po spletu naročene knjige pripeljali kupcem do vrat s kolesom kjerkoli v okrožju Hackney.
 

Imeti knjigarno samo zase


Drugod, na primer v washingtonski knjigarni z rabljenimi knjigami Capitol Hill Books, so se zadev v času virusa oziroma zahtevane omejitve socialnih stikov sredi marca lotili drugače: knjige prodajajo po spletu, knjigarna je uradno zaprta, vendar so na twitterju objavili intrigantno povabilo: »Ste kdaj sanjarili, da bi imeli Capitol Hill Books samo zase? Zdaj jo lahko imate!«

Od takrat vsak dan štiri ure sprejemajo stranke v rezerviranih terminih – knjigarna je eno uro ekskluzivno na voljo za nakupe le enemu strastnemu knjigoljubcu. »Naj si posebni gostje vzamejo čas in v miru pregledajo police, morda bodo našli dobro knjigo in jo kupili,« je povedal eden od solastnikov knjigarne Kyle Burk, »naj si dajo duška, še selfije jim dovolimo, naj jih le objavijo na družbenih omrežjih.« Seveda so bili vsi termini prvi dan takoj oddani.

Knjigarna v času krize bralcem po pošti pošilja izbore branja, kupci morajo le navesti vsoto, ki so jo pripravljeni odšteti (25, 50 ali 100 dolarjev), in želene avtorje ali žanr, lahko si privoščijo »slepi paket«, v katerem so knjige po izboru knjigarjev. V teh karantenskih izborih so različni naslovi, od Štiriminutnih telovadnih vaj predsednika Maa Zedonga do Dumasovega Grofa Monte Crista. »Odlična knjiga za samoizolacijo,« je navrgel Burk, »Edmond Dantès je v Château d'If prisilno prebil dolga leta.«
 

Testenine pred knjigami


Nekdo se je prejšnji mesec na spletu pridušal, da je v času izolacije zanimivo opazovati odzive v državah po svetu in ugotavljati, kaj kje razumejo kot bistveno: v Belgiji ni smel manjkati dostop do kioskov s tradicionalnimi frites, v Franciji do vina, v Kaliforniji do marihuane, v Nemčiji, Franciji, Belgiji in drugod pa ne do knjig.

Eden od berlinskih knjigotržcev je povedal, da so v večji neodvisni knjigarni doživeli panične nakupe v zadnjem trenutku pred zaprtjem. »Ljudje so kupovali na kupe knjig, veliko si jih je privoščilo ambiciozno branje, obsežne, zahtevne knjige. Zdaj, ko knjige dostav­ljamo, opažamo različne okuse. So bralci, ki si želijo branja, v katerem se ne bi srečali z virusi in stiskami, ampak le z užitki in uživanjem, in taki, ki jih žene odkrivati kar najbolj katastrofične zgodbe. Vsem lahko ustrežemo.«

No, z malce drugačnimi občutki je postregel Stefano Calafiore, knjigar iz Bergama: »Če bi bile Italijanom knjige res tako pomembne, kot pravijo, bi še pred zaprtjem knjigarn izropali knjižne police. Pa jih niso, so pa v trgovinah temeljito izpraznili police s testeninami.«