Kdo so junaki samozaložniške revolucije

Še nedolgo nazaj so avtorji, ki so jih tradicionalni založniki zavrnili, lahko končali pisateljsko kariero, kajti njihove možnosti za uspeh so bile enake ničli. Danes za take propadleže obstaja alternativna možnost – digitalno samozaložništvo.

Še več – počasi za mnoge digitalno samozaložništvo ne bo več izhod v sili, temveč prva izbira.­ Trideset odstotkov knjig, ki jih prodajo na Amazonu, je namreč izdano v samozaložbi. Samozaložništvo postaja velika industrija, v kateri se obračajo­ milijoni.

In kdo so avtorji, ki so najbolje izkoristili internetno zlato mrzlico, kot bi lahko rekli internetnemu samozaložništvu? Ena od njih je Američanka Amanda Hocking. Pred petimi leti je bila brez prebite pare, v predalu je imela sedemnajst vampirskih romanov, ki so jih zavrnili vsi založniki.

Še vedno hrani škatlo zavrnitvenih pisem. V obupu jih je objavila na Amazonu za bralnike kindle. Drugo je zgodovina: Amanda je prodala več milijonov knjig in obogatela. Danes velja za vzorčni primer samozaložniškega uspeha v digitalni dobi, brez pomoči prodajnih agentov, vodij trženja ali takih in drugačnih knjigarn.

Na koncu je Amando Hocking ta samostojni založniški podvig tako utrudil, da se je obrnila k tradicionalnemu založništvu. Novo serijo knjig je izdala pri St. Martin's Press in Pan Macmillan v Veliki Britaniji, za to pa dobila dva milijona dolarjev.

Romaneskna trilogija, ki je pri nas dobro znana, sliši na ime Petdeset odtenkov ... Napisala jo je Erika Leonard (E. L.) James, prodala pa se je v nakladi več kot sto milijonov izvodov po vsem svetu. Jamesova jo je začela pisati kot fanovsko literaturo (fan fiction) na osnovi likov iz sage Somrak in izdala pri majhni avstralski založbi kot e-knjigo in tisk na zahtevo.

Danes se mnogi strinjajo – Petdeset odtenkov sive nikoli ne bi bila natisnjena pri klasičnem založniku, ker je preslaba. Uspeh knjige gre pripisati propagandni moči interneta in bazi fanov, ki sega še k Somraku.

Hugh Howey, nekdanji kapitan na ladji, krovec in avdiotehnik, je Silos najprej napisal kot šestdeset strani dolgo zgodbo oziroma novelo in jo julija 2011 objavil prek Amazonovega založniškega sistema. Ker je zgodbi na internetu naraščala popularnost, je pisal nadaljevanja in prišel do petsto strani debelega romana. Ker je Silos doživel velik uspeh kot elektronska knjiga, je izšel še v tiskani obliki.

Povzpel se je na sezname uspešnic Amazona, New York Timesa itd., prevedli so ga v trideset jezikov in prodali v velikih nakladah. Kot samozaložniški fenomen, ki se je začel na spletu, je Silos nekakšen naslednik Petdesetih odtenkov sive E. L. James.

Rabljeva hči (izvirni nemški naslov je Die Henkerstochter) je serija romanov Oliverja Pötzscha, pisatelja, ki je bil rojen leta 1970 na Bavarskem. Njegovi romani so začeli izhajati leta 2008 pri tradicionalni založbi, prevedeni so bili v angleščino in digitalno izdani na AmazonCrossingu, v posebnem programu, namenjenem prevodni literaturi. Gre za zgodovinsko fikcijo, za zgodbe iz časov eksekucij in čarovništva v Nemčiji 17. stoletja. Na internetu so jih prodali v nakladah več sto tisoč izvodov.

Romanopisec J. A. Konrath je prodal že več kot dva milijona e-knjig, na svojem blogu pa zaznal več kot milijon zadetkov na leto. Pod psevdonimom se skriva Joseph Andrew Konrath, piše pa trilerje in grozljivke. Preden je uspel, je napisal devet romanov, ki jih je zavrnilo okoli petsto založnikov. Je velik zagovornik samozaložništva in samopromocije.

John Locke je izdal petindvajset knjig v petih žanrih, vse so uspešnice. Je eden od štirinajstih avtorjev, ki so prodali milijon e-knjig na Amazonu za kindle.

Nevroznanstvenica, Američanka Lisa Genova, je avtorica romana Still Alice (Še vedno Alice) o petdesetletni profesorici s Harvarda, ki zboli za alzheimerjevo boleznijo. Najprej ga je avtorica izdala v samozaložbi pri iUniverse, kasneje pa ga je kupila založba Simon & Schuster. Bil je uspešnica, prodana v trideset držav in prevedena v dvajset jezikov.

Michael J. Sullivan je deset let pisal v različnih žanrih, nato pa napisal fantazijsko serijo Riyria Revelation. Ker ni mogel najti založnika, je knjigo izdal prek Ridan Publishinga, internetnega podjetja, ki ga je vodi njegova žena. Prodaja je bila tako impresivna, da je postal zanimiv za tiskane založnike in je kasneje prodal pravice za serijo za šestmestno številko.

Svojevrsten samozaložniški internetni pojav obstaja tudi v Sloveniji. Ime mu je Bojan Ekselenski, objavlja pa fantazijsko prozo, in sicer na Beletrinini platformi ­Biblos.

Bistveno je trženje

Treba je vedeti, da je samozaložnikov ogromno in da so glede na njihovo število uspehi še vedno redki, saj v samozaložniški gmoti le malo knjig doživi komercialni uspeh. Večina avtorjev proda le sto ali dvesto izvodov, pokupijo jih njihovi sorodniki in prijatelji. Uspeh si je treba prigarati s trdim delom. Najtežji del posla je trženje. Tu samozaložniki pogosto potrebujejo pomoč strokovnjakov.

Z e-založništvom so ponovno v ospredju nekateri žanri, ki so bili prej spregledani ali ignorirani. Mednje sodijo fantazija, mehki porno, spomini in knjige mešanega žanra, ki so jih založniki zavračali, ker so menili, da jih je težko tržiti.

Digitalno založništvo se mi zdi kot punk revolucija našega časa, prihaja nova umetnost, pravijo poznavalci. Stigma, s katero so nekoč živeli samozaložniki, je postala sinonim za uspeh.