Svetovna popotnica Alma Maksimilijana Karlin, osrednja literarna osebnost letošnjega Slovenskega knjižnega sejma, je leta 1938 napisala roman Ein Statthalter Norikums. Letos ga je pod naslovom Maksimilijan Celjski v prevodu Jerneje Jezernik izdala Celjska Mohorjeva družba. Roman ni kronika življenja svetnika, ampak iskanje in odkrivanje resnice, ljubezni, duhovnega. Alma M. Karlin je v predgovoru zapisala, da je z njim, potem ko je opisala neštete stvari širnega sveta, želela »postaviti spomenik svojemu rodnemu mestu«.
Celeja, kot jo opisuje Alma M. Karlin, je mesto spoštljivega dialoga, čeprav so pogledi protagonistov zelo različni. Kot je v spremni besedi zapisal pater Branko Cestnik, idealizira krščanstvo, a idealizira tudi misterijske kulte in podobne duhovne podvige: »Vsem pripiše dobronamernost in sposobnost dialoga, vsi enako se trudijo k Enemu. Ne glede na konkretno versko pripadnost v romanu vsak vsakega podpira, da bi ta prišel do Resnice.« Cestnik se v spremni besedi sprašuje, ali beremo duhovni testament Alme M. Karlin: »Beremo njeno prerokbo o časih, ko se bodo zaradi migracij in siceršnjih razmer religije tega sveta vsakodnevno srečevale na pločnikih in v trgovinah ter se bodo morale učiti medverskega dialoga? In: beremo poleg drugega Almin manifest proti nacističnemu rasizmu, ki si je v času pisanja romana o Maksimilijanu Celjskem že pokoril nemško državo?«
Komentarji