Knjige za mlade čakajo na rebalans

Finančna usoda nacionalnega projekta za spodbujanje bralne kulture za novo šolsko leto je še negotova.

Objavljeno
26. avgust 2020 08.00
Posodobljeno
26. avgust 2020 09.45
Večja ko je domača knjižnica, večja je verjetnost, da bodo otroci tudi v odraslosti brali. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Začetek nacionalnega projekta Rastem s knjigo je letos »tako zaradi pandemije covida-19 kot zaradi negotove finančne situacije in rebalansa proračuna za leto 2020« prestavljen, so sporočili iz Javne agencije za knjigo RS (JAK). Kdaj naj bi projekt, v katerem so v splošnih knjižnicah knjige dobili vsi sedmošolci in dijaki prvih letnikov srednjih šol, izvedli, še ni znano. Ali bodo denar zanj namenili, z ministrstva za kulturo niso odgovorili.

Do konca oktobra bodo v knjižnicah oziroma šolah izpeljali projekt iz preteklega šolskega leta, ki ga je prekinila epidemija. Kako bo s projektom v novem šolskem letu, direktorica JAK Renata Zamida še ni mogla napovedati. »Upamo, da bo v rebalansu proračuna 2020 upoštevano dejstvo o pomenu zagotovitve sredstev za izvajanje projekta tudi v šolskem letu 2020/2021 in JAK ne bo utrpela znižanja sredstev, s čimer bi bili ogroženi ta in tudi nekateri drugi projekti na področju knjige.« Na leto za projekt namenijo 75.000 evrov za natis knjig, javni razpis za izbor knjig izvede JAK, ki projekt tudi v celoti financira.

Kot je povedala predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen, lahko knjižnice projekt izpeljejo tudi pod drugačnimi pogoji. »Knjižničarji bi projekt lahko izvajali v šolah. Tudi če sredstev za knjige od ministrstva za kulturo oziroma JAK ne bo, so knjižnice pripravljene projekt izvajati, saj lahko 'rastemo s knjigo' na različne načine. Seveda bi bila velika škoda, če učenci in dijaki ne bi dobili knjig.«


Pomen domače knjižnice


Da je projekt pomemben prav zato, ker otroci knjigo dobijo, poudarja tudi predstojnik oddelka za bibliotekarstvo na ljubljanski filozofski fakulteti prof. dr. Miha Kovač. »V Sloveniji približno polovica odrasle populacije ne bere, hkrati pa mednarodne raziskave kažejo, da obstoji precej jasna korelacija med bralnimi navadami v otroštvu, velikostjo domače knjižnice in kasnejšo bralno, matematično in informacijsko pismenostjo. Projekt je bil eden redkih, ki so bodoče odrasle poskušali spomniti prav na pomen posedovanja knjig in domačih knjižnic.«

Dodal je, da pri takih projektih šteje le, ali pozitivno vplivajo na razvoj bralne kulture. »Če bi projekt ukinili zgolj zaradi pandemije ali proračunskih razlogov, ne pa morda zato, ker bi evalvacija pokazala, da ne daje rezultatov, tega ne bi mogel razumeti drugače kot odsotnost resne politike pri razvoju bralne pismenosti na ministrstvu za izobraževanje in ministrstvu za kulturo. Žal me ne bi pretirano presenetilo.«

Iz ministrstva za kulturo so odgovorili, da so za projekt Rastem s knjigo za šolsko leto 2019/2020 zagotovili v celoti vsa sredstva. Na vprašanje, ali nameravajo projekt podpreti tudi v prihajajočem šolskem letu, niso odgovorili. Kaj bi pomenilo za otroke, ki razen v tem projektu sicer nikoli ne dobijo knjige, pa na ministrstvu za kulturo odgovarjajo: »Namen projekta Rastem s knjigo ni zgolj v tem, da učenci dobijo brezplačen izvod knjige, temveč predvsem v konceptu vseh spremljajočih aktivnosti in dejavnosti, ki so s projektom povezani – od obiska in predstavitve knjižnice, odnosa in načina razmišljanja učiteljev in knjižničarjev, do pogovorov in razprave o knjižnih vsebinah med vsemi dejavniki, ki delujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu.«