Knjižni kajedoskop: Od Rumija do priznanja Antona Ocvirka

Rumija naj igra igralec temnejše polti

Ko je scenarist David Franzoni izjavil, da bi si želel Leonarda DiCapria v vlogi perzijskega pesnika Rumija, je sprožil ostre proteste na družabnih omrežjih, saj mnogi menijo, da poskuša Hollywood »pobeliti« tega slavnega pesnika. Zahtevajo, naj ga igra igralec temnejše polti.

Producent Stephen Joel Brown pravi, da bodo začeli snemati prihodnje leto. Pred kratkim sta bila s scenaristom v Istanbulu, kjer so se srečali s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z Rumijevo pesniško zapuščino, obiskala sta tudi muzej mistike v Konyi. David Franzoni je za Guardian povedal, da upa, da bodo s filmskim portretom Rumija porušili stereotipni portret muslimana v zahodnem filmu. Poleg DiCapria bodo povabili k sodelovanju v igralski ekipi tudi Roberta Downeyja Jr., ki naj bi igral iranskega mistika Šamsa iz Tabriza.

Penguin obtožili zlorabe Turgenjeva

Založbo Penguin so nedavno obtožili širjenja protiruske propagande in mednacionalnega sovraštva. To naj bi zagrešila z uporabo citata iz klasičnega romana Turgenjeva­ Očetje in sinovi. Na plakate je založba natisnila tale citat: ­»Aristokracija, liberalizem, napredek, principi ... Nepotrebne besede!­ Rusi jih ne potrebujejo!« Na ­facebooku se je zelo jezno odzvala nanj Tanja Solovjeva.

Zapisala je, da je »sramota, da se založniška hiša zateka k tako nizki, poceni propagandi, ki temelji na etničnem­ sovraštvu ...« Potem se je pojavila še peticija na Change.org, v kateri so zapisali, da je citat vzet iz konteksta in skrajšan, njegova prava verzija je: »Aristokracija, liberalizem, napredek, principi ... kakšne tuje ... in nepotrebne besede. Rusi jih nočejo za darilo.« »Založba Penguin Random House je po mnenju podpisnikov peticije namerno vzela citat iz konteksta ter ni navedla avtorja in knjige, iz katerega je vzet. Podpisnikov je že 1400, zahtevajo pa odstranitev posterja z londonske podzemne železnice.«

Na ruski novičarski spletni strani RT.com so zapisali, da v romanu­ te besede izgovori eden od naratorjevih sinov, ki pripada nihilističnemu­ gibanju, to je okoli leta 1860 pognalo rusko radikalno mladino v upor. »Gre za zelo jasen kontekst in občutja družbenega gibanja, ki je v tistem času preplavilo Rusijo. Toda kritiki plakatov tega konteksta ne vidijo in zato se jim zdi, da plakati izražajo protirusko občutje, prisotno v Veliki Britaniji,« je zapisal Chad Felix iz Melville Housa na založnikovem blogu.

Penguinov predstavnik za javnost je dejal, da so v zbirki The Pocket Penguins, v kateri je objavljen roman Turgenjeva, objavljena dela dvajsetih največjih svetovnih pisateljev, med katerimi so tudi dela štirih ruskih avtorjev. Z reklamno kampanjo si želijo spodbuditi ljudi k poseganju po teh knjigah, ne pa širiti sovraštva.

Alenka Koron prejela priznanje Antona Ocvirka

Alenka Koron z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede je prejela priznanje Antona Ocvirka za najboljšo slovensko komparativistično monografijo zadnjih dveh let, in sicer za knjigo Sodobne teorije pripovedi, ki je izšla leta 2014 v zbirki Studia litteraria pri Založbi ZRC. Za priznanje, ki ga je letos vpeljalo Slovensko društvo za primerjalno književnost, je bilo predlaganih šest monografij, ocenjevala pa jih je komisija, ki so jo sestavljali Darko Dolinar, Marijan Dović, Krištof Jacek Kozak, Neva Šlibar in Gašper Troha.

Monografija Alenke Koron predstavlja vrh avtoričinih dolgoletnih raziskav enega od osrednjih in najproduktivnejših področij literarne teorije, je zapisala komisija in nadaljevala, da so Sodobne teorije pripovedi prvi sintetični in široko vključujoč prikaz razvoja teorij pripovedi v zahodnem svetu, od začetkov do sedanje tako imenovane postklasične naratologije, kakor tudi recepcije teh koncepcij na Slovenskem.

Alenka Koron postavlja v žarišče pozornosti naratološke težnje v fazah, ki v novejšem času sledijo strukturalizmu in poststrukturalizmu. V zadnjem delu monografije avtorica pripovednoteoretske koncepte (npr. vsevedni pripovedovalec, družbeni spol) uporabi v svojih prodornih analizah (zvečine sodobnih) pripovednih besedil pa tudi dramatike in zgodovinopisja.