Knjižni kalejdoskop: nagrade, prevodi in Elena Ferrante

Nagradi za Blatnika in Pregla

V sibirskem mestu Hanti Mansijsk so 30. marca že osmič podelili nagrade na mednarodnem literarnem natečaju Premije Jugra. V kategoriji slovanska literatura sta nagradi prejela Andrej Blatnik za knjigo kratkih zgodb Saj razumeš? in Slavko Pregl za mladinski roman Geniji brez hlač. Knjigi sta izšli v ruščini pri založbi Centr knigi največje vseruske državne knjižnice za mednarodno literaturo Rudomino v Moskvi na podlagi dogovora med knjižnico in Javno agencijo za knjigo RS ter nato Društvom slovenskih pisateljev.

V okviru tega sporazuma je v zbirki Slovenski glagol v Moskvi doslej izšlo že sedem knjig slovenskih avtorjev, že pred časom tudi dve antologiji, V nasprotni smeri urinega kazalca: izbrane slovenske novele v redakciji dr. Julije Sozine in Slovenska novela 20. stoletja v prevodih v redakciji Maje Rižove, ki skupaj vključujeta prevode več kot petdesetih novel slovenskih avtorjev.

Kako oživiti knjige Elene Ferrante

Za pisatelja in scenarista Francesca Piccola bo preliti štiri knjige psevdonimne avtorice Elene Ferrante v televizijsko serijo poklicni izziv, s kakršnim se še ni srečal: o dramatizaciji Napolitanskega cikla se bo zaradi strogega varovanja pisateljičine identitete z njo v celoti dogovarjal in posvetoval le s pomočjo elektronske pošte. »Sama ne bo pisala scenarija, bo pa, si mislim, prebrala vse, vsako različico oziroma osnutek, vsak posamezni prizor, domnevam, da bo pregledala vse in z elektronsko pošto sporočila svoje mnenja, predloge in nasvete,« je povedal Maurizio Dell’Orso, ki skrbi za televizijske pravice založnika knjig Elene Ferrante, založbo Edizioni E/O.

»Nikakor ni taka oseba, da bi rekla, jaz sem napisala knjige, vi pa naredite vse ostalo.« »Najbrž ne bo lahko,« je povedal eden od urednikov produkcijske hiše Fandango, ki bo eden od koproducentov serije, »a knjige so tako dobre, da je je najbrž vseeno.« Zgodbo o prijateljicah Eleni in Lili, ki odraščata v mizernem povojnem Neaplju, bo na programu mogoče videti leta 2018, napovedujejo producenti, a pri pisanju scenarija se skrivnostna avtorica, ki jo je New York Times označil kot eno največjih pisateljic našega časa, nikakor ne namerava razkriti še novim ljudem in tako razširiti mali krog tistih, ki poznajo njeno pravo identiteto: tako kot doslej, bosta vso komunikacijo imela v rokah njena urednika Sandro Ferri in Sandra Ozzola.

V ospredju serije z dvaintridesetimi nadaljevanji bo seveda Neapelj, snemali pa bodo tudi na otoku Ischia, v Rimu, Pisi in Milanu. V slovenščini je za zdaj dosegljiv slovenski prevod romana Dnevi zavrženosti (I giorni dell'abbandono) v prevodu Anite Jadrić in s spremno besedo Ane Ugrinović.

Ngũgĩ wa Thiong'o v tridesetih jezikih

Za kratko zgodbo uglednega kenijskega pisatelja Ngũgĩja wa Thiong'a Pokončna revolucija ali Zakaj ljudje hodijo pokončno zdaj po besedah pisateljevega založnika velja, da je največkrat prevedena kratka zgodba v zgodovini afriške literature. Panafriško pisateljsko združenje Jalada Africa je namreč v zadnji izdaji svoje revije, posvečeni prevodom, objavilo zgodbo, ki jo je pisatelj najprej napisal v kenijski kikujuščini, jeziku, ki ga pripadniki najštevilnejšega kenijskega plemena Kikuju govorijo med okrožjem Nyeri in Nairobijem, potem pa jo je sam prevedel v angleščino.

Uredniki revije so potem poskrbeli, da so prevajalci zgodbo prevedli v niz sedemindvajsetih afriških jezikov in francoščino in arabščino, zdaj iščejo prevajalce še za druge jezike. Avtor je ob tem povedal, da bo projekt navdahnil Afriko upravljati s svojimi najrazličnejšimi viri, od jezikovnih do vseh drugih. »Takrat, ko smo izgubili svoje jezike, smo izgubili tudi svoja telesa, svoje zlato, diamante, baker, kavo, čaj. Takrat, ko smo sprejeli ali so nas prisilili sprejeti, da ne moremo uporabljati svojih jezikov, smo se odrekli tudi svojim drugim virom,« je povedal Ngũgĩ wa Thiong'o, čigar zgodba govori o tem, da so ljudje pred davnimi časi hodili po nogah in rokah kot vsa bitja s štirimi udi, potem pa so drugi deli telesa začeli zavidati ritmu in gladki koordinaciji rok in nog in se zarotili zoper uigrana para.

Revija Jalada zdaj načrtuje občasne izdaje prevajalske številke, v katerih bo objavljala še neobjavljene zgodbe, prevedene v afriške jezike. Cilj je prevesti vsako objavljeno zgodbo v vseh dva tisoč afriških jezikov. Na milijone ljudi govori afriške jezike, je zapisalo uredništvo, a le malo pisateljev piše v afriških jezikih. Zakaj? Bi to lahko spremenili?