Knjižnica prihodnosti: Pisati za bralce, ki se še niso rodili

V Oslu raste gozd. No, raste jih mnogo, a ta je drugačen, kajti sestavlja ga tisoč smrek, posajenih z namenom, da bodo leta 2114 zaživele kot knjige stotih največ­jih sodobnih avtoric in avtorjev. Knjige, ki jih dotlej nihče ne bo ne videl in ne bral, kajti shranjene so v prostorih Knjižnice prihodnosti, v tako imenovani Tihi sobi, ki domuje v osrednji norveški knjižnici Deichman Bjørvika. Gre za sto let trajajoč umetniški projekt, ki ga je leta 2014 zasnovala škotska konceptualna umetnica Katie Paterson, ena najvplivnejših sodobnih umetnic svoje generacije, katere praksa v sodelovanju z astronomi, geologi, klimatologi, gozdarji in drugimi znanstveniki pretresa vprašanja človeškega odnosa do narave, zgodovine, minljivosti in spomina, ljub pa ji je tudi izraz deep time oziroma globoki čas, ...