Ko knjige zadišijo po kremi za sončenje

Predlogi za poletno branje: Prevajalci o tem, kaj bodo letos brali pod vročim poletnim soncem

Objavljeno
18. junij 2019 05.00
Posodobljeno
18. junij 2019 09.55
So knjige, ki jih beremo ob morju, in tiste za zimske večere? Foto Jure Eržen
I. Š.
I. Š.
Kdo najbolje ve, katere knjige iz svetovne literarne zakladnice izidejo v Sloveniji? Kdo pozna pisateljev jezik, secira njegove stavke in se trudi vstopiti v njegovo glavo ter se vživlja v literarne junake? Nekaj odličnih prevajalcev smo povprašali, kaj bodo brali letos poleti in s katerimi pisatelji se bo v bližnji prihodnosti spopadel njihov prevajalski talent.


Tina Mahkota
 

Kaj boste brali letošnje poletje?


Za začetek knjige, povezane z bližajočim se potovanjem v Liverpool in v Belfast: Pisma Johna Lennona, I Me Mine (avtobiografija Georgea Harrisona), Orwellove dnevnike iz leta 1936, ko je iz Liverpoola krenil v Wigan, roman Milkman Anne Burns (nagrada man booker 2018), politično zgodovino sektaškega nasilja na Severnem Irskem Say Nothing: A True Story of Murder and Memory in Northern Ireland P. R. Keefa ter nagrajeno dramo The Ferryman Jeza Butterwortha, ki se dogaja v Derryju. Ko se vrnem, pa najprej Isaak Babelj in Zgodbe iz Odese.
 

In kaj boste prevajali?


Najnovejšo dramo Simona Stephensa Maria, ki jo bo v SNG Drama Ljubljana režiral Janusz Kica, in zgodovinski roman Hilary Mantel Wolf Hall (nagrada man booker 2009), ki bo izšla pri Cankarjevi založbi. Zalet bom jemala tudi za arktično Divjino Roddyja Doyla za založbo Zala.


Katero knjigo ste najbolj z užitkom prevedli?


Paddy Clarke ha ha ha Roddyja Doyla leta 1995. Ker je bila to moja prva prevodna knjiga za odrasle in moja prva irska; ker sem imela odličnega urednika, žal že pokojnega Vasja Cerarja; ker je bila začetek lepega dolgoletnega znanstva z Roddyjem Doylom in mi odprla številne priložnosti, povezane s prevajanjem irske literature. In ker je tako krasna sama po sebi.


Vaša najljubša knjiga, za katero še nihče ni slišal?


Ladje nizozemsko-ameriškega zgodovinarja Hendrika van Loona, avtorja poljudnih knjig za mladino, ki jih je tudi sam ilustriral. Ladje so izšle leta 1943 v prevodu Rudolfa Makovca (izvirnik Ships and How They Sailed the Seven Seas, 1938). Gre za zgodovino človeštva skozi zgodovino morjeplovstva in brodogradnje. Zanjo me je v otroštvu navdušil oče, še danes se mi zdi fascinantna. Ne poznam nikogar, ki bi jo bil kdaj prebral ali vsaj vedel zanjo. Vesela bom, če se motim.
 

So knjige, ki jih beremo ob morju, in tiste za zimske večere?


Na plaži 'plaža', zimske ure pa za 'težo sveta'? Pri meni je ravno nasprotno. Ker imam ob morju največ časa za branje v celem letu, jemljem s seboj tudi težke, žalostne knjige, v zadnjih letih predvsem veliko zgodovine in spominske proze o 20. stoletju.


Pisatelj, ki ima najlepši jezik?


Janice Galloway v Clari.


Miriam Drev
 

Kaj boste brali letošnje poletje?


Eruditsko knjigo Zmaga Šmitka Šelest divjine: zeleno dno našega kozmosa. Novi roman Gabriele Babnik Tri smrti. Pa Machines Like Me Iana McEwana si bom naročila, z njim sva v knjižnem pogledu že dolgo v navezi. In pesmi Ute von Funcke, da jo spoznam.


In kaj boste prevajali?


Beg pred svobodo Ericha Fromma, za UMco. Knjiga je bila prvič objavljena leta 1941, aktualna pa je, kot da bi bila pravkar napisana. Fromm je spet v vzponu.


Katero knjigo ste najbolj z užitkom prevedli?


Ni lahka izbira. Naj bosta dve. Ena debela: Oscar in Lucinda avstralskega avtorja Petra Careyja. Vsestranska in bravurozna. O izpolnitvi ustvarjalnega sna na eni strani ter krhkosti in fantazmi človeškega življenja na drugi. In ena tanka (ne samo) za otroke: Žirafa in Peli in jaz Roalda Dahla. On v angleščini, prevajalka v slovenščini sva izumila velik škrnicelj imen za bombone: električni žvečlji, plombožeri, želodčni žgečkavci ...


Vaša najljubša knjiga, za katero še nihče ni slišal?


Fin naslov, x-krat prebrala, pač najljubša. Res najknjiga, imam na koncu jezika.


So knjige, ki jih beremo ob morju, in tiste za zimske večere?


Ta delitev je kanček iz trte izvita. Knjige se niti ne potijo niti ne zmrzujejo, tudi od dolžine dneva niso odvisne. Bolj važno je, da je vedno kakšna zanimiva pri roki.


Pisatelj, ki ima najlepši jezik?


Vprašanje, ali damo prednost preprosti lepoti ali subtilni dognanosti. Odločitev je zato hočeš nočeš subjektivna. Pri meni je vrh lestvice spremenljiv, odvisno, kdo me sproti očara. Nekateri me sicer vedno znova, recimo Mihail Bulgakov, Lawrence Sterne, Margaret Atwood. Humor ali ironija namreč spadata zraven, to je jezikovno nadstropje zase. Poleg jezikovne miline šteje inventivnost, ki pa ne sme biti prisiljena. Arundhati Roy se v Bogu majhnih stvari to dobro posreči. Verjetno prevajalci nekoliko bolj cenimo pisce, ki jih imamo sami v delu, ker nam zlezejo v naša nevronska omrežja. Meni se je to nedavno zgodilo pri Nan Shepherd, njeni Živi gori. Prelepo piše. Ugotavljam, da je razvejen jezik praviloma povezan s svojstveno, razvejeno zaznavo.



Suzana Koncut


Kaj boste brali letošnje poletje?


V Arlesu, kamor grem na rezidenco, si bom poskusila nabrati čim več romanov, ki bodo jeseni v igri za francoske literarne nagrade. Sicer pa imam v načrtu prebrati vsaj dva slovenska prevoda francoskih del, Tramvaj 83 Fistona Mwanze v nedvomno odličnem prevodu Katje Zakrajšek in Alžirske ženske v svojih sobanah Assie Djebar, ki ga je nedavno (gotovo prav tako odlično) prevedla Ana Barič Moder – zelo me zanima, kako zveni v slovenščini. Komaj tudi čakam, da mi pride v roke Bela obleka Nathalie Léger (ki me je prepričala s prejšnjim romanom Supplement à la vie de Babrara Loden), v francoskem izvirniku (La robe blanche) ali v slovenskem prevodu, ki ga pripravlja Saša Jerele.


In kaj boste prevajali?


V bližnji prihodnosti bom prevajala le teorijo, žal, gledališko o Aristotelovi ideji literarnega gledališča (Florence Dupont), potem pa četrti del Foucaultove Zgodovine seksualnosti. Bosta pa kmalu izšla dva že prevedena romana, izjemna Cona Mathiasa Enarda in Dezorientalka iransko-francoske pisateljice Négar Djavadi.


Katero knjigo ste najbolj z užitkom prevedli?


Težko bi se odločila. Izjemno rada sem se družila z Antoinom Volodinom, ki je kljub dvema prevodoma, Nižji angeli in Pisatelji, ostal v Sloveniji skoraj neopažen, pa je njegova pisava nekaj povsem svojskega in mnogoplastnega. Pri nekaterih besedilih B.-M. Koltèsa se dejansko spomnim srha, ki je spremljal lepoto besed ali njihovih povezav. V spominu mi je ostal tudi užitek ob neizmerni domišljiji Georgesa Pereca v Življenju, navodila za uporabo.


Vaša najljubša knjiga, za katero še nihče ni slišal?


Vedno mi je žal, da kratkih in v svoji kratkosti popolnih besedil skorajda ni mogoče ponuditi založnikom v prevod. Take so bile Pušpanovinaste tablice Pascala Quignarda, mali, nenavadni biser. Preveden je bil le odlomek. Ali pa enostavčna pripoved Marca Gracianoja Sacret (Sokol) okrutne in preproste lepote, ki je niti nisem poskusila nikomur ponujati.


So knjige, ki jih beremo ob morju, in tiste za zimske večere?


Med tem (se mi zdi) ne delam razlik.


Pisatelj, ki ima najlepši jezik?


Joj, toliko jih je …


image
Urbano branje ali branje v naravi? Foto Jure Eržen



Vasja Bratina


Kaj boste brali letošnje poletje?


V prostem času rad berem dela slovenskih avtorjev, naj bodo to starejši ali pa najnovejši romani. Sicer se še nisem natanko odločil, katere bom bral letos, vem pa, da bosta med njimi zagotovo Najlepša neznanka svetloba Vladimirja P. Štefaneca in Poglej skozi okno Evalda Flisarja. Od tujih bom po dolgih letih znova prebral Potepuhe Knuta Hamsuna, ker so mi ostali v zelo lepem spominu.
 

In kaj boste prevajali?


Prav zdaj končujem prevod Pescarskih zgodb, prvega proznega, v verističnem slogu napisanega dela Gabrieleja D'Annunzia, poleti pa se bom lotil zelo zanimive poljudnoznanstvene knjige priznane italijanske pisateljice Benedette Craveri z naslovom Ljubice in kraljice in pomenljivim podnaslovom Ženska oblast. Avtorica v njej predstavi več kot dvajset žensk, ki so v času med šestnajstim in osemnajstim stoletjem pomembno krojile evropsko politiko, v šolskih učbenikih pa je večinoma omenjena le peščica izmed njih ali pa še to ne.


Katero knjigo ste najbolj z užitkom prevedli?


Težko vprašanje, saj se mi zdi, da sem vsako knjigo prevajal v zase pravem času, tako da sem užival pri prevajanju prav vsake od njih, lahko pa bi izpostavil dela Umberta Eca, Predraga Matvejevića in Roberta Saviana.


Vaša najljubša knjiga, za katero še nihče ni slišal?


Najprej mi pride na misel manj znani, a čudoviti roman Utz angleškega pisatelja Brucea Chatwina.


So knjige, ki jih beremo ob morju, in tiste za zimske večere?


To vprašanje je po občutju in glede na splošne predstave podobno vprašanju, ali obstajajo pisatelji, ki pišejo le za denar, in tisti, ki pišejo zgolj iz notranje potrebe. Ja, obstajajo, tako knjige kot pisatelji, je pa seveda odvisno od bralca, kakšne knjige se bo odločil kdaj brati.


Pisatelj, ki ima najlepši jezik?


Od avtorjev, ki sem jih doslej prevajal, se mi zdi, da po lepoti jezika, slogu in besednem zakladu izstopajo Julian Barnes, Predrag Matvejević in Andrea Molesini.



Nada Grošelj


Kaj boste brali letošnje poletje?


Na seznamu je veliko knjig, Péter Nádas: Vzporedne zgodbe, Marie NDiaye: Ladivine, John Williams: Avgust, Rüdiger Safranski: Romantika: zadeva Nemcev, Jan Němec: Zgodovina svetlobe in še kaj. Poleg tega pa še kakšna kriminalka.


In kaj boste prevajali?


V slovenščino predvsem tri komedije rimskega komediografa Plavta: Cistellaria (Komedija o skrinjici), Curculio in Epidicus (zadnja naslova sta imeni protagonistov v igrah). V angleščino pa pesmi Uroša Mozetiča, mojega pokojnega kolega z anglistike.


Katero knjigo ste najbolj z užitkom prevedli?


V zadnjem času sem prevedla pesnitev Alastor ali duh samote angleškega romantičnega pesnika Percyja Byssha Shelleyja. Romantika mi kot bralki vsebinsko in slogovno sicer ne leži, po značaju se izogibam vznesenim čustvenim izlivom in že od malega dajem prednost »krimičem« pred »ljubiči«, toda Shelleyjev jezik je neverjetno okreten in plastičen, njegovi opisi narave so res živi, tako da mi je bilo to delo v užitek.


Vaša najljubša knjiga, za katero še nihče ni slišal?


V Sloveniji je neznana kar večina knjig, ki so izvorno napisane v skandinavskih jezikih in (še) niso bile prevedene. Ena boljših iz zadnjih let se mi zdi Själarnas ö (Otok duš) finsko-švedske avtorice Johanne Holmström.


So knjige, ki jih beremo ob morju, in tiste za zimske večere?


Po pravici rečeno na morje ne hodim, ob zimskih ali kakšnih drugih večerih pa redkokdaj utegnem brati, ker sem utrujena od tekstov in grem rajši na kakšno prireditev. Če hočem knjigi zbrano slediti, jo moram brati čez dan. Lokacija sama ne vpliva na izbiro čtiva: na vsaki lokaciji me kdaj zamika brati kriminalke, kdaj pa zahtevnejša dela, o katerih sem slišala ali brala pohvale.


Pisatelj, ki ima najlepši jezik?


Od teh, s katerimi sem se ukvarjala zadnje mesece, brez dvoma Shelley. Njegova skladnja je sicer – tudi po mnenju strokovnjakov – precej zapletena, tu in tam nekoliko nejasna. Ima pa izjemen dar za posrečeno, izvirno sopostavljanje besed, ki nam prizore živo pričarajo pred oči.



Uroš Kalčič


Kaj boste brali letošnje poletje?


Tega še nihče ne ve. Najprej nekaj časa ne bom bral nič, da si opomorem po prevajalskem stampedu zadnjega dobrega pol leta, potem bomo pa videli.


In kaj boste prevajali?


Kot sem že zgoraj namignil, bom to poletje bolj ali manj preživel v lenarjenju. Ravnokar sem namreč (za Mladinsko knjigo) prevedel prve tri romane iz pentalogije Edwarda St. Aubina o Patricku Melrosu, tik pred tem pa (za Modrijana) knjigo Michaela Schumana Konfucij in svet, ki ga je ustvaril. Zdaj mi sicer izza obzorja grozijo z Margareto Atwoodovo, ampak o tem več jeseni.


Katero knjigo ste najbolj z užitkom prevedli?


Najbolj sem užival pri prevajanju Mormonove knjige za pokojnega Krešimirja Čosića, tedanjega škofa balkanskega za Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, saj je bilo delo združeno z vožnjami v njegovem uživaškem jaguarju in razkošnimi večerjami v Bologni (kjer je košarkaril).


Vaša najljubša knjiga, za katero še nihče ni slišal?


Moja naslednja.


So knjige, ki jih beremo ob morju, in tiste za zimske večere?


Oja, zakaj pa ne. Se je že zgodilo, da sem ob morju (z užitkom) prebiral kriminalke francoske pisateljice Fred Vargas, ob zimskem večeru pa kakšnega Becketta. So pa tudi knjige, ki jih lahko bereš ob zimskem večeru in isto tako tudi ob morju (in na vlaku), na primer Houellebecqa.


Pisatelj, ki ima najlepši jezik?


Shakespeare.