Komu kresnik prvič, drugič, četrtič?
V veliki peterici trije dosedanji dobitniki, trikratni lavreat Drago Jančar, Štefan Kardoš in Vlado Žabot.
Odpri galerijo
Nominirane knjige za nagrado kresnik 2018 FOTO: Jože Suhadolnik
Mesec dni je do kresnega večera, ko bo oznanjen 28. dobitnik Delove nagrade za roman leta kresnik. Žirija, ki ji predseduje dr. Tone Smolej, je izbrano deseterico zdaj skrčila za polovico, 23. junija bo v klavzuri na ljubljanskem Rožniku izbirala med petimi romani.
V sklepni izbor je žirija uvrstila romane In ljubezen tudi Draga Jančarja, Vse moje Amerike Štefana Kardoša, Gramoz Florjana Lipuša, Starec in jaz Sarivala Sosiča in Sveti boj Vlada Žabota.
Žirija je presojala o rekordnem številu romanov, na seznamu, ki ga kresnikovi žiriji po tradiciji pripravijo na oddelku za slovensko bibliografijo Narodne in univerzitetne knjižnice, je bilo letos na začetku kar 172 izvirnih del z lansko letnico izida. V igri za nagrado so ostale le še tri knjige mariborske založbe Litera in dve knjigi ljubljanske Beletrine.
Med letošnjimi petimi finalisti so trije, ki so kresnika že dobili (Jančar, Kardoš, Žabot) in en prvenec (Sosič). Največkrat – trikrat – je bil doslej nagrajen Drago Jančar, dobitnik Prešernove nagrade leta 1993 in redni član SAZU od leta 2001: prvič je slavil leta 1999 z romanom Zvenenje v glavi, leta 2001 je dobil kresnika za roman Katarina, pav in jezuit, leta 2011 pa za roman To noč sem jo videl. Med petimi finalisti se je znašel še leta 1994 s Posmehljivim poželenjem in leta 2009 z Drevesom brez imena, med deseterico nominiranih je bil še leta 2007 z romanom Graditelj.
Kardoš je na Rožniku slavil leta 2008 z romanom Rizling polka, med finalisti je bil kot soavtor romana Sekstant leta 2003, leta 2011 z romanom Pobočje sončnega griča in leta 2016 z Vetrom in odmevom. Žabot, ki si je nagrado kresnik pred skoraj tremi desetletji zamislil, je kresnika dobil leta 1997 za roman Volčje noči, med nominiranci je bil leta 1995 z romanom Pastorala, leta 2004 s Sukubom in leta 2011 z romanom Ljudstvo lunja.
Lipuš, najpomembnejši slovenski pripovednik na avstrijskem Koroškem, dobitnik Prešernove nagrade leta 2004 in dopisni član SAZU od leta 1985, je bil leta 1992 med petimi nominiranci za nagrado kresnik z romanom Srčne pege, leta 1996 z romanom Stesnitev, leta 2004 z romanom Boštjanov let.
Edini prvenec v izboru je delo Sarivala Sosiča, kustosa za sodobno vizualno umetnost v Mestni galeriji Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljana), po izobrazbi učitelja glasbene vzgoje, profesorja umetnostne zgodovine in diplomiranega literarnega komparativista. Knjižnim izdajam svojega magisterija (Fotograf Avgust Berthold) in doktorata (Vizualni nagovori) na temo nagovor likovnih razstav, zasnovanih kot celovit vizualni organizem v slovenskih galerijah od leta 1945 do 2000, je lani dodal romaneskni prvenec.
Večina finalistov je romane, ki so v letošnjem izboru, pisala dolgo, večina jih pogleduje v preteklost, Jančarjeva zgodba je postavljena v čas, ko je svetu zavladalo sovraštvo, v čas druge svetovne vojne, Kardoševa sledi prekmurskim emigrantom v Ameriko od konca prve svetovne vojne do prvih let po drugi, Lipuševo besedilo je sestavljeno iz fragmentov o usodi taboriščnic in opisov trpljenja v koncentracijskem taborišču, Sosičeva zgodba govori o odraščanju fanta in njegovih spominih na profesorja glasbe z neobičajnimi pedagoškimi prijemi, Žabotov roman doktorskega študenta zgodovine pošlje na nekdanje vojno žarišče, da bi tam odkril pravo resnico o preteklosti.
Dobitnik 28. Delove nagrade za roman leta kresnik bo znan 23. junija po enourni klavzuri žirije v Cankarjevi spominski sobi na Rožniku. Nagrado kresnik, ki si jo je zamislil pisatelj Vlado Žabot in jo poimenoval po poganskem mitološkem bitju, so prvič podelili 23. junija 1991 v Razkrižju ob Murinih mrtvicah. Do leta 1996 je gostovala na domačiji Josipa Jurčiča na Muljavi, od takrat pa (po dvakratnem skoku na Ljubljanski grad) poteka na kresni večer na ljubljanskem Rožniku.
V sklepni izbor je žirija uvrstila romane In ljubezen tudi Draga Jančarja, Vse moje Amerike Štefana Kardoša, Gramoz Florjana Lipuša, Starec in jaz Sarivala Sosiča in Sveti boj Vlada Žabota.
Žirija je presojala o rekordnem številu romanov, na seznamu, ki ga kresnikovi žiriji po tradiciji pripravijo na oddelku za slovensko bibliografijo Narodne in univerzitetne knjižnice, je bilo letos na začetku kar 172 izvirnih del z lansko letnico izida. V igri za nagrado so ostale le še tri knjige mariborske založbe Litera in dve knjigi ljubljanske Beletrine.
Med letošnjimi petimi finalisti so trije, ki so kresnika že dobili (Jančar, Kardoš, Žabot) in en prvenec (Sosič). Največkrat – trikrat – je bil doslej nagrajen Drago Jančar, dobitnik Prešernove nagrade leta 1993 in redni član SAZU od leta 2001: prvič je slavil leta 1999 z romanom Zvenenje v glavi, leta 2001 je dobil kresnika za roman Katarina, pav in jezuit, leta 2011 pa za roman To noč sem jo videl. Med petimi finalisti se je znašel še leta 1994 s Posmehljivim poželenjem in leta 2009 z Drevesom brez imena, med deseterico nominiranih je bil še leta 2007 z romanom Graditelj.
Kardoš je na Rožniku slavil leta 2008 z romanom Rizling polka, med finalisti je bil kot soavtor romana Sekstant leta 2003, leta 2011 z romanom Pobočje sončnega griča in leta 2016 z Vetrom in odmevom. Žabot, ki si je nagrado kresnik pred skoraj tremi desetletji zamislil, je kresnika dobil leta 1997 za roman Volčje noči, med nominiranci je bil leta 1995 z romanom Pastorala, leta 2004 s Sukubom in leta 2011 z romanom Ljudstvo lunja.
Lipuš, najpomembnejši slovenski pripovednik na avstrijskem Koroškem, dobitnik Prešernove nagrade leta 2004 in dopisni član SAZU od leta 1985, je bil leta 1992 med petimi nominiranci za nagrado kresnik z romanom Srčne pege, leta 1996 z romanom Stesnitev, leta 2004 z romanom Boštjanov let.
Edini prvenec v izboru je delo Sarivala Sosiča, kustosa za sodobno vizualno umetnost v Mestni galeriji Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljana), po izobrazbi učitelja glasbene vzgoje, profesorja umetnostne zgodovine in diplomiranega literarnega komparativista. Knjižnim izdajam svojega magisterija (Fotograf Avgust Berthold) in doktorata (Vizualni nagovori) na temo nagovor likovnih razstav, zasnovanih kot celovit vizualni organizem v slovenskih galerijah od leta 1945 do 2000, je lani dodal romaneskni prvenec.
Večina finalistov je romane, ki so v letošnjem izboru, pisala dolgo, večina jih pogleduje v preteklost, Jančarjeva zgodba je postavljena v čas, ko je svetu zavladalo sovraštvo, v čas druge svetovne vojne, Kardoševa sledi prekmurskim emigrantom v Ameriko od konca prve svetovne vojne do prvih let po drugi, Lipuševo besedilo je sestavljeno iz fragmentov o usodi taboriščnic in opisov trpljenja v koncentracijskem taborišču, Sosičeva zgodba govori o odraščanju fanta in njegovih spominih na profesorja glasbe z neobičajnimi pedagoškimi prijemi, Žabotov roman doktorskega študenta zgodovine pošlje na nekdanje vojno žarišče, da bi tam odkril pravo resnico o preteklosti.
Dobitnik 28. Delove nagrade za roman leta kresnik bo znan 23. junija po enourni klavzuri žirije v Cankarjevi spominski sobi na Rožniku. Nagrado kresnik, ki si jo je zamislil pisatelj Vlado Žabot in jo poimenoval po poganskem mitološkem bitju, so prvič podelili 23. junija 1991 v Razkrižju ob Murinih mrtvicah. Do leta 1996 je gostovala na domačiji Josipa Jurčiča na Muljavi, od takrat pa (po dvakratnem skoku na Ljubljanski grad) poteka na kresni večer na ljubljanskem Rožniku.
