Kresnik: Deset romanov rekordnega leta romanopisja

Med deseterico, ki je v igri za osemindvajsetega kresnika, so romani treh doslejšnjih lavreatov kresnika in kar pet knjig mariborske založbe Litera.

Objavljeno
23. april 2018 15.30
Posodobljeno
30. april 2018 10.19
Deseterica romanov za nagrado kresnik.
Dva meseca pred tradicionalno podelitveno slovestnostjo na ljubljanskem Rožniku je znanih deset finalistov, to so romani Evalda Flisarja Greh, Maje Gal Štromar Ženska drugje, Draga Jančarja In ljubezen tudi, Štefana Kardoša Vse moje Amerike, Florjana Lipuša Gramoz, Vinka Möderndorferja Druga preteklost, Anje Mugerli Spovin, Sarivala Sosiča Starec in jaz, Nataše Sukič Bazen in Vlada Žabota Sveti boj.

Žirija, ki jo vodi profesor z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Tone Smolej, je omenjena dela v finalno deseterico uvrstila po branju rekordnega števila del, na seznamu romanov, ki ga kresnikovi žiriji po tradiciji pripravijo na oddelku za slovensko bibliografijo Narodne in univerzitetne knjižnice, je bilo letos namreč na začetku kar 172 del.

Žirija, v kateri berejo še pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj, pesnica in novinarka kulturne redakcije nacionalnega radia Tina Kozin in dr. Alen Albin Širca, asistent na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete, je med deseterico izbranih del lanskoletne romaneskne produkcije torej uvrstila knjige treh doslejšnjih dobitnikov kresnika, Draga Jančarja, Štefana Kardoša in Vlada Žabota.

Jančar je prvič slavil leta 1999 z romanom Zvenenje v glavi, leta 2001 je dobil kresnika za roman Katarina, pav in jezuit, leta 2011 pa za roman To noč sem jo videl. Med petimi finalisti se je znašel še leta 1994 s Posmehljivim poželenjem in leta 2009 z Drevesom brez imena, med deseterico nominiranih je bil še leta 2007 z romanom Graditelj.

Kardoš je na Rožniku slavil leta 2008 z romanom Rizling polka, Žabot, ki si je nagrado kresnik zamislil, pa je dobil kresnika leta 1997 za roman Volčje noči.

Med letošnjo finalno deseterico je kar pet knjig iz programa mariborske založbe Litera (Kardoš, Lipuš, Mugerli, Sosič, Sukič), dve je izdala založba Beletrina (Jančar, Žabot), dve novomeška založba Goga (Gal Štromar, Möderndorfer), eno pa je izdalo KUD Sodobnost International (Flisar).

Med nominiranci je več takih, katerih dela so že bila v igri za kresnika, z največ nominacijami se lahko pohvali Evald Flisar, ki je bil med finalisti leta 1999 s Potovanjem predaleč, leta 2005 s Čajem s kraljico, 2010. z Opazovalcem, leta 2011 z romanom Na zlati obali in leta 2014 z Začaranim Odisejem, med deseterico pa je bil še leta 2003, 2008, 2012 in leta 2015. Na letošnjem seznamu je bil Flisar z dvema romanoma, Zbiralec in Greh, žirija se je odločila za drugega, ki je, kot navaja založba, prenovljena izdaja njegovega zgodnjega romana Mrgolenje prahu.

Ženska drugje Maje Gal Štromar je roman o treh zelo različnih ženskah: Slovenki Marjuti, nekoliko preobilni kuharici in nerealizirani ljubiteljici literature, Nemki Ute, lepotici, ki se iz koristoljubja poroči z direktorjem pogrebnega zavoda, ter prevajalki in tolmački Gundegi, Latvijki, ki je poklic, v katerem je uspela, ne veseli in se zato zateka k peki slaščic.

Naslov novega romana Draga Jančarja In ljubezen tudi utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati.

Roman Štefana Kardoša Vse moje Amerike je družinski roman, ki ga je pisatelj posvetil prekmurskim emigrantom v Ameriko. V njem se na ozadju vojn in migracij prepletejo usode prebivalcev treh zaselkov goričke vasi Križevci od konca 1. svetovne vojne do prvih let po 2. svetovni vojni.

Gramoz je izvirno delo najpomembnejšega slovenskega pripovednika na avstrijskem Koroškem, opozarja založba Blaž Gselman v spremni besedi zapisuje, da se njegova pripoved razkraja, ni klasična, sestavljena je iz fragmentov o usodi taboriščnic, opisov trpljenja v koncentracijskem taborišču, spominskem obisku poznejših generacij v nekdanjem taborišču in njihovem soočanju s tragično usodo prednikov ter premislekov o jeziku.

Druga preteklost Vinka Möderndorferja je monumentalna prozna freska izmišljene Doline, arhetipske slovenske vasi v začetku dvajsetega stoletja. V njej vrvijo najrazličnejši liki, junaki govorijo malce nemško, malce slovensko, identiteta ni usodnega pomena, a s približevanjem druge svetovne vojne se med Slovenci veča število nemškutarjev, večina si še vedno želi zariniti glavo globoko v pesek in le delati, živeti … dokler se ne zgodijo prve partizanske akcije, nato streljanja talcev.

Po odmevni kratkoprozni zbirki Zeleni fotelj se Anja Mugerli predstavlja z romanesknim prvencem Spovin. Kljub literarnozvrstnemu premiku je med obema knjigama prepoznati sorodnosti, predvsem v pronicljivem raziskovanju človekove duševnosti in notranjih vzgibov.

Roman Sarivala Sosiča Starec in jaz govori o odraščanju fanta v enem od manjših provincialnih mestec, glavni junak in prvoosebni govorec se po nekaj desetletjih spominja, kako ga je »starec«, profesor glasbe na treh različnih gimnazijah in komponist, predvsem pa samorastnik in izjemen, nenavaden človek, z neobičajnimi pedagoškimi prijemi v nekaj mesecih naučil glasbene teorije, igranja na klavir in petja, skratka, »muziciranja«.

Roman nataše Sukič Bazen založba predstavlja z naslednjim besedilom: Mama je nesmrtno zaljubljena v Rusijo, prepričana je, da bom kariero pianistke nadaljevala v Bolšoj teatru, vem, da bo tako, reče, če bom dobila golubajo, jo izsiljujem in si poskušam predstavljati veter, kako zvija vse tiste krivenčaste breze v ruski tundri in tajgi, in vse tisto ivje na premraženih drevesih in slavno srebrno modro rusko mačko, ki se ves čas smeji ...

Doktorski študent zgodovine Radovan Podolni se v romanu Sveti boj Vlada Žabota poda na nekdanje vojno žarišče, da bi tam preučil arhive in raziskal obmejne trdnjave. Na videz jasna naloga odkriti objektivno resnico preteklosti pa postaja z vsakim korakom bolj zastrta in nevarna. Radovanov znanstveni pogled se lomi pod težo sanj in naključij, ki mu križajo načrte, dokler naposled ne spozna, da vojne v resnici še ni konec.
 
Dva meseca do kresnega večera
Dobitnik 28. Delove nagrade za roman leta kresnik bo znan 23. junija po enourni klavzuri žirije v Cankarjevi spominski sobi na Rožniku.

Nagrado kresnik, ki si jo je zamislil pisatelj Vlado Žabot in jo poimenoval po poganskem mitološkem bitju, so prvič podelili 23. junija 1991 v Razkrižju ob Murinih mrtvicah. Do leta 1996 je gostovala na domačiji Josipa Jurčiča na Muljavi, od takrat pa (po dvakratnem skoku na Ljubljanski grad) poteka na kresni večer na ljubljanskem Rožniku.

Nagrado kresnik so doslej prejeli Lojze Kovačič (dvakrat, drugega mu je žirija namenila posthumno), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu Boeta, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (trikrat), Andrej E. Skubic (trikrat), Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Tadej Golob, Davorin Lenko, Miha Mazzini in lansko leto (tretjič) Goran Vojnović.