Leto Cankarja, Jančarja in Pavčka

Predstavljamo programe slovenskih založb za leto 2018. Nadaljevanje prihodnji teden.
Objavljeno
17. januar 2018 13.41
Valentina Plahuta Simčič
Valentina Plahuta Simčič

Slovenske založbe so sestavile in nekatere tudi objavile programe za letošnje leto. Kljub krizi in upadanju števila izdanih knjig lahko pričakujemo, da jih bo tudi letos izšlo blizu pet tisoč. Založbe smo prosili, da nam predstavijo, kaj bodo letos poslale med bralce.

Mladinska knjiga

V naši največji založbi se bodo spomnili 100. obletnice konca prve svetovne vojne z izdajo albuma Rudolf Maister - Vojanov: rodoljub, general, pesnik, ki ga pripravlja več avtorjev. Izšel bo nov prevod Homerjeve Iliade, ki ga napovedujejo že dlje časa. Prihaja devet (od skupno štiriindvajsetih spevov), ki jih je v slovenščino presejala klasična filologinja Jelene Isak Kres.

Ob sedemdesetletnici najpogosteje prevajanega slovenskega pisatelja Draga Jančarja bodo ponatisnili tri njegove zgodovinske romane: Galjot, Katarina, pav in jezuit ter Severni sij. Stoti obletnici Cankarjeve smrti se bodo poklonili z več knjigami.

Omenimo Šopek Cankarjevih pisem, ki jih je leta 1943 zbral, uredil in komentiral Tine Debeljak, zdaj pa z novimi podatki, komentarji in slikovnim gradivom opremil Mihael Glavan, ter dokumentarno-esejistično delo Cankarjeve ženske Petra Kolška.

Prevod dela Ne ni dovolj Naomi Klein bo prinesel analizo Trumpovega fenomena, njegovega poslovnega modela in gospodarskih politik. Zmagovalni roman natečaja modra ptica 2018, kriminalka Pogodba avtorice Mojce Širok, je napet od prvega do zadnjega stavka, bralce pa bo odpeljal v osrčje mafijskega dogajanja.

Pesnik Aleš Debeljak v življenju ni nabral le na tisoče knjig, ampak je nakupil in popisal tudi na desettisoče razglednic, ki jih bodo predstavili v knjigi Razglednice.

Cankarjeva založba

Cankarjev jubilej bodo v založbi, ki nosi pisateljevo ime, praznovali z izdajo Cankarjevega albuma, s katerim si želijo prikazati, da so dela Ivana Cankarja aktualna tudi za sodobne bralce.

Eden najpopularnejših slovenskih pesnikov Tone Pavček bi jeseni praznoval devetdeset let. Okroglo obletnico bodo zaznamovali z izdajo njegovih zbranih pesmi za odrasle.

Letošnji jubilant Drago Jančar se vrača v program Cankarjeve založbe s knjigo Postaje, ki bo izšla v zbirki S poti. V njej je pisatelj zbral svoje popotne zapiske o domačih in tujih krajih. Knjiga Uroša Zupana S prsti premikamo topel zrak bo prinesla pesmi, ki simulirajo klasično formo in se s tem bližajo glasbi, a hkrati delajo prekrške.

Dve uspešnici iz preteklih let – Od genov do zvezd Saša Dolenca ter sLOLvenski klasiki Boštjana Gorenca - Pižame – bosta letos dobili nadaljevanje. Dobili bomo tudi prevod tretjega nadaljevanja Neapeljskega cikla skrivnostne Elene Ferrante. Naslov knjige bo O tistih, ki zbežijo, in tistih, ki ostanejo.

Biografijo Churchill izpod peresa Ashleyja Jacksona, profesorja imperialne in vojne zgodovine, so kritiki označili za »najboljšo srednje dolgo Churchillovo biografijo« doslej. Ekonomist Janis Varufakis v novi knjigi Odrasli v sobi opisuje, kako se je kot grški finančni minister pogajal z Evropsko unijo, bančniškimi in ekonomskimi elitami ter skušal najti rešitev za dolžniško krizo v Grčiji.

Letos praznuje svoj 150. rojstni dan Velika slovenska kuharica, legendarna »kališnica«. Knjiga bo ponatisnjena, obenem pa deležna uredniškega pregleda in lepotne preobrazbe, dodali ji bodo tudi nekaj modernih receptov.

Beletrina

Stoti obletnici Cankarjeve smrti bodo posvetili več knjig, omenimo dve – knjiga Misliti Ivana Cankarja bo prinesla izbor razprav literarnega zgodovinarja in teoretika Janka Kosa, v katerih obravnava velike teme, probleme in kontroverze Cankarjevega opusa. Knjiga literarnega zgodovinarja Igorja Grdine Ivan Cankar je pisateljeva biografija.

Drago Jančar je v Beletrininem programu z zbirko izbranih novel in kratke proze Mnoga življenja. V založbi pravijo, da je to najcelovitejši prikaz njegovega proznega dela doslej, poleg dobro znanih tekstov bodo objavljena tudi Jančarjeva zgodnja, mladostna besedila. Tadej Golob, avtor ene najbolj prodajanih knjig lanskega leta, kriminalke Jezero, bo tudi letos postregel s potencialno uspešnico – Beletrina bo izdala njegovo biografijo igralke Milene Župančič Kot bi Luna padla na Zemljo.

Poezijo Jureta Detele (1951–1992) so v času njegovega življenja zares cenili le redki poznavalci poezije, danes pa tudi širša javnost odkriva, da je bil ključni pesnik svojega časa. V knjigi Zbrane pesmi. Zbirke in Zapuščina, ki jo bo uredil Miklavž Komelj, so po kronološkem vrstnem redu prvič zbrani vse njegove pesmi, verzni fragmenti in osnutki, vključene pa so tudi vse tri njegove doslej objavljene pesniške zbirke ter revialno objavljene pesmi.

Hrvaška avtorica Slavenka Drakulić je avtorica romana Mileva Einstein: Teorija žalosti. Na prvi pogled je to biografski roman o soprogi slavnega fizika, ob branju pa hitro postane jasno, da delo govori več kot le o tem; pripoveduje o žalosti zapuščene ženske.

Knjiga dramatika in režiserja Dušana Jovanovića Na stara leta sem vzljubil svojo mamo bo žanrski hibrid eseja, avtobiografije in memoarja, v njej pa se bo avtor posvetil zanj in za njegovo življenje pomembnim drugim. Novinarka in filozofinja Jela Krečič se po prvem, pri bralcih izjemno priljubljenem romanu Ni druge vrača s Knjigo drugih, ki prinaša zgodbe ljudi različnih generacij in provenienc, ki so povezani z isto knjigo.

Modrijan

Britanska avtorica Sarah Bakewell je pred nekaj leti zbudila veliko zanimanja s knjigo Kako živeti, zdaj pa bo Modrijan izdal prevod njene knjige V kavarni eksistencialistov.

Gre za skupinski portret Jean-Paula Sartra, Simone de Beauvoir, Mauricea Merleauja-Pontyja, Alberta Camusa, Karla Jaspersa, Martina Heideggerja ter nekaterih drugih evropskih pisateljev in filozofov, ki so v 20. stoletju poosebljali filozofiji eksistencializma in ­fenomenologije.

Knjiga Obtožba. Prepovedane zgodbe iz Severne Koreje, katere avtor je anonimni severnokorejski pisatelj s psevdonimom Bandi, prinaša sedem bolečih, krutih osebnih zgodb iz te zaprte države. Kot opozarjajo v založbi, je zares izjemna knjiga Ti si rekel Connie Palmen.

Avtorica prvoosebno, kot Ted Hughes, pripoveduje o življenju s Sylvio Plath. V čast Aten, ki bodo aprila postale svetovna prestolnica knjige, bodo izdali roman atenske pisateljice Amande Mihalopulu Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico.

*cf.

Argentinski avtor Carlos Gonzalez Villa bo v knjigi Slovenija: nova država za nov svetovni red raziskoval proces slovenske osamosvojitve s stališča svetovnega sistema in dolgoročno skozi čas.

V prevodu knjige zgodovinarja Davida E. Stannarda Ameriški holokavst I., II. se bo bralec soočil z grozljivimi podrobnostmi množičnega uničevanja družb »novega sveta« po prvem stiku z zahodno »civilizacijo«, uničevanja, ki je trajalo več kot štiristo let in se – na drugačne načine – marsikje nadaljuje še danes.

Napovedan je tudi prevod zadnje knjige poljskega sociologa in filozofa Zygmunta Baumana Retrotopija, ki je izšla posthumno. Ukvarja se z vprašanjem utopij in možnostjo teh v sedanjosti. Bauman izpelje, da obstaja manko utopij, namesto k utopijam naj bi se zatekali k nostalgiji ter retrotopijam.

V aktualno polemiko sodobne družbe bo zagrizla monografija Andrea Grignolia Kdo se boji cepiv?. Ukvarja se z vprašanjem, zakaj se danes, po dveh stoletjih uspešnega boja proti nalezljivim boleznim, v razvitih demokracijah toliko ljudi, ki so razmeroma dobro izobraženi in imajo dober materialni in socialni status, tako boji cepiv.

Miš

Stoto obletnico smrti Ivana Cankarja bodo zaznamovali tudi v založbi Miš, in sicer s slikaniško upodobitvijo njegove Skodelice kave. Predstavili jo bodo kot naslovniško odprto slikanico za vse generacije, izvirno Cankarjevo besedilo pa bodo spremljale ilustracije kritiško nagrajenega ilustratorja Petra Škerla.

Založba bo izdala tudi knjigo Tomaža Šalamuna Posmrtni boj. Gre za verze, ki jih je pesnik napisal tik pred smrtjo decembra 2014, v njegovi klasični ludistični maniri. Zapustil jih je hčeri Ani Šalamun.

Roman priznanega viktorijanskega pisatelja Thomasa Hardyja Jude the Obscure (v prvem prevodu iz leta 1955 ima naslov Temno srce), ki prikazuje devetnajst let v življenju Juda Fawleyja, je kritika viktorijanske družbe in njenih institucij ter natančen prikaz omejitev nižjih družbenih razredov ter vseobsegajoče prisotnosti in vpliva Cerkve na življenje v Angliji 20. stoletja.

Dobri mladinski romani slovenskih avtorjev so redki, zato založba Miš izpostavlja dva. Prvi bo imel naslov Elvis Škorc: od 0 do 10, avtorica je Janja Vidmar. To je lahkotno, neobremenjeno najstniško besedilo, ki se gladko bere in je podloženo tako s situacijskim kot besednim humorjem.

Cvetka Sokolov se bo v novem romanesknem delu Vsak s svojega planeta lotila precej izvirne teme: zastavila si bo vprašanje, kako na naše odnose – družinske, prijateljske, medvrstniške, ljubezenske – vpliva (krščanska) vera.