Leto dni drugačnega Cankarja

Vsakršne knjige o Cankarju, četrti kresnik Dragu Jančarju in knjiga stopetletnika Borisa Pahorja

Objavljeno
29. december 2018 20.13
Posodobljeno
29. december 2018 20.13
Drago Jančar, doslej edini štirikratni lavreat nagrade kresnik, na kresni večer na Rožniku Foto Uroš Hočevar
Vsakršen pregled podalpskega­ literarnega dogajanja, še tako površen in ­lapidaren, ne sme izpustiti februarske ceremonije­ v Ljubljani: minister za kulturo­ Tone Peršak, direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida in direktor frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos so podpisali dokument, da bo častna gostja sejma ob Majni leta 2022 Slovenija. Verjetno največji kreativni izziv za množico tistih, ki skrbijo za podobo naše ­države v svetu.

Željo, da bi se predstavili na največjem knjižnem sejmu na svetu, so slovenski založniški krogi ujčkali od nekdaj in po dolgem čakanju se bo uresničila, kako oziroma kako uspešno, še ne moremo vedeti. Zdajšnji minister za kulturo Dejan Prešiček je na slovenski stojnici frankfurtskega sejmišča za Delo povedal: »Takoj po vrnitvi v Slovenijo se bomo morali začeti pripravljati na nastop, seveda ne le na tem sejmu leta 2022, ampak tudi na vlogo častne gostje na sejmu otroških in mladinskih knjig leta 2021 v Bologni. Pred nami niso tri prazna leta, ampak moramo ta čas izrabiti za čim boljšo predstavitev, saj to ni le velika čast, ampak tudi velika priložnost.«

image
Nova predsednica Društva slovenskih pisateljev Aksinja Kermauner Foto Matej Družnik


Vemo, hudič se skriva v podrobnostih, takrat še predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina je te zadeve sredi leta ostro zamejil z jasnim stališčem: »Jezik je naš temelj od Brižinskih ­spomenikov dalje! Je dom naše biti. A čedalje glasneje se oglašajo glasovi, češ da je treba Frankfurt 2022 izkoristiti za ­'celostno' predstavitev ­Slovenije. ­Nedavno srečanje 'zainteresiranih' je prineslo na površje ­neštete aspiracije, od ­likovne umetnosti do uprizoritvenih umetnosti. Ob tem verjetno še kulinariko, vinogradništvo, ­folkloro, narodne noše, kurente … Ne! Frank­furt 2022 mora biti prostor naše duhovne podobe, ki se je skozi stoletja izoblikovala in utemeljevala na jeziku. […] Zatorej knjiga in ne klobasa!«
 

Cankar na različne načine


V Cankarjevem letu so založniki ponudili bralcem Cankarja na različne načine, eden od opaznejših projektov je bila izdaja črtice Skodelica kave z ilustracijami Petra Škerla v programu založbe Miš, ki so ji namenili nagrado Kristine Brenkove 2018 za najboljšo izvirno slikanico. Najbolje oblikovana knjiga v kategoriji strip in karikatura je na slovenskem knjižnem sejmu postala stripovska biografija Ivan Cankar: podobe iz življenja, posebna izdaja revije Stripburger, ki sta jo podpisala stripar, ilustrator, karikaturist Zoran Smiljanić in zgodovinar Blaž Vurnik, oblikovanje pa Katja Kastelic.

image
Juergen Boos, Tone Peršak in Renata Zamida ob podpisu pogodbe o Sloveniji kot častni gostji frankfurtskega knjižnega sejma leta 2022 Foto Roman Šipić


Komur je več do golega branja o Cankarju, ga lahko potešijo knjige literarnega zgodovinarja in teoretika akademika Janka Kosa Misliti Cankarja (Beletrina), izbor razprav, v katerih obravnava velike teme, probleme in kontroverze Cankarjevega opusa na ozadju evropskih duhovnih in socialnopolitičnih tokov. Prav tako Cankarjevo življenje z novih vidikov razkriva biografija literarnega zgodovinarja in zgodovinarja Igorja Grdine Ivan Cankar: portret genija (Beletrina), s katero je avtor hotel priti do »Cankarjevega Cankarja«. Med nespregledljivimi dosežki Cankarjevega leta je poročilo o branju celotnega Cankarjevega opusa Marcela Štefančiča, jr. Ivan Cankar – eseji o največjem (UMco), o katerem je akademik Slavoj Žižek ugotovil: »Njegova knjiga ni le klasika, ampak je knjiga, ki za nazaj ustvari Cankarja kot živega klasika.« Poseben vpogled v Cankarjev način je ob koncu leta ponudil Peter Kolšek s knjigo Reci tvoji roki, da jo poljubljam – Ivan Cankar in ženske, ki je »približevanje zapletenemu erotičnemu 'podzemlju'« klasika s pomočjo ohranjene korespondence.

image
Boris A. Novak 7. februarja na podelitvi Prešernove nagrade v Cankarjevem domu Foto Jože Suhadolnik


Ob Cankarju je bil literarna zvezda preteklega leta nedvomno Drago Jančar, aprila, ob akademikovi sedemdesetletnici, je Mladinska knjiga postregla z novimi izdajami romanov Galjot, Katarina, pav in jezuit ter Severni sij, Beletrina z antologijskim izborom novel in kratkih zgodb Mnoga življenja, avtor pa je slavil tudi na kresni večer na ljubljanskem Rožniku, saj je za roman In ljubezen tudi (Beletrina) prejel Delovo nagrado za roman leta kresnik, kot edini pisatelj doslej četrtič.
 

Pravica za Edvarda Kocbeka


Avgusta je slavil častitljivih 105 let najstarejši slovenski akademik, pisatelj Boris Pahor. Rojstni dan je, kot zadnja leta zmeraj, praznoval z novo knjigo, tokrat z delom Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte (Cankarjeva založba, soavtorja Peter Kovačič Peršin, Mihael Glavan). »S to knjigo hočem doseči pravico za Edvarda Kocbeka,« je ob izidu povedal za Delo.

image
Stripovska biografija Ivan Cankar: podobe iz življenja, posebna izdaja revije Stripburger Zorana Smiljanića in Blaža Vurnika, nagrajena na slovenskem knjižnem sejmu


Prešernovo nagrado za življenjsko delo so na predvečer kulturnega praznika podelili pesniku, dramatiku, prevajalcu, angažiranemu javnemu intelektualcu, literarnemu znanstveniku in univerzitetnemu predavatelju Borisu A. Novaku. Jeseni, na volitvah Društva slovenskih pisateljev, so pisatelji vodenje svoje združbe po petih desetletjih spet zaupali ženskim rokam. Za predsednico so izvolili Aksinjo Kermauner.
 

Knjige, ki jih je treba prebrati


Med knjigami, ki jih je kljub obilici drugih treba prebrati, če jih še niste, so novo delo avtorja veleuspešne kriminalke Jezero Tadeja Goloba, roman Leninov park (Goga), romaneskni prvenec Katje Perat Mazohistka (Beletrina), šest zbirk iz zapuščine Tomaža Šalamuna Jutro (Beletrina) ter literarni prvenec založnika in publicista Sama Ruglja Resnica ima tvoje oči (Litera).
Letos smo se poslovili od Cirila Zlobca, Alojza Rebule, Andreja Capudra, Radeta Krstića, Primoža Simonitija, Mikija Mustra, Ivana Bizjaka in Jožeta Munde.