Pozna pomlad je sezona nagrad

Minuli teden je bil na literarnem področju pester: na 100. obletnico smrti Srečka Kosovela je bila v Sežani osrednja prireditev, spomnili so se ga še marsikje drugod; v Mariboru so izvedli svoje Slovenske dneve knjige, v Ljubljani Sejem na zraku z več kot 50 založniki, v Kopru, Umagu in Trstu pa 27. mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza. To je bil tudi teden literarnih, prevajalskih in kritiških nagrad; podeljenih je bilo šest – v Ljubljani, Rogaški Slatini in Mariboru.

Torek je v ljubljanski stari mestni elektrarni minil v znamenju KUD Sodobnost International, ki od leta 2004 izdaja najstarejšo slovensko revijo za literaturo in kulturo Sodobnost, ta pa podeljuje nagrade za najboljši esej, kratko zgodbo ter nagrado sončnica na rami. Prvo so od 12 nominirancev namenili Nari Petroviču za esej Med humanizmom in psihopatijo, drugo izmed 116 prispelih Nastji Vidmar za zgodbo Samostan tišine, ob tem pa so podelili še nagrado in dve priznanji sončnica na rami mentoricam za spodbujanje veselja do branja.

(OCENA) Nina Dragičević: Nemogoče

Cankarjeva nagrada, ki so jo ustanovili Slovenski center PEN, SAZU, Univerza v Ljubljani in ZRC SAZU, je bila letos prvič podeljena v Ljubljani, potem ko je občina Vrhnika odstopila iz kroga glavnih donatorjev (nagrada znaša 7000 evrov). Po mnenju žirije je najboljše izvirno literarno delo preteklega leta napisala Nina Dragičević – hibridno zbirko Nemogoče (Beletrina). Ta na novo vzpostavlja zgodovino ter v kombinaciji eseja, pripovedi, arhivskega gradiva in poetičnih intervencij razpira prostor, kjer odsotnost postane dokaz prisotnosti.

Na Sejmu na zraku so izvedli podelitev dveh nagrad. Prvo, podeljuje jo Društvo slovenskih literarnih kritikov, je prejela Ajda Bračič za romaneskni prvenec Kresničevje, ki je bil nominiran tudi za Cankarjevo nagrado in se poteguje za 36. kresnika. V njem je Bračičeva po besedah kritičarke Sanje Podržaj »vešče prepletla aktualno družbeno problematiko s klasično literarno tematiko, ki presega prostor in čas, hkrati pa izpisala domiselno, napeto in žanrsko hibridno zgodbo«. To je že njeno drugo kritiško sito, leta 2023 ga je poleg nagrade Maruše Krese prejela za kratkoprozno zbirko Leteči ljudje. Obe knjigi sta izšli pri založbi LUD Literatura. Nagrado Vasje Cerarja za najboljši prevod otroške in mladinske stvarne literature pa je žirija pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev letos prisodila Stani Anželj za knjigo Zgodba o matematiki za življenje (Mladinska knjiga, 2025) nizozemskih avtorjev Edwarda van de Vendela in Ionice Smeets.

Kresnik se seli z Rožnika v Tivoli

V Rogaški Slatini, kjer sta po selitvi festivala Pranger ostala Mali Pranger – Ela (izbor najboljše otroške pesmi) in podelitev Stritarjeve nagrade Društva slovenskih pisateljev, so slednjo dodelili Mateju Bogataju, ki že več kot štiri desetletja dosledno in prodorno ter z zrelostjo, etično držo in izrazito avtorsko govorico premika meje literarne in gledališke kritike. Vitez poezije pa je v Mariboru istega dne, v soboto, na 26. Pesniškem turnirju postal vsestranski literarni ustvarjalec Klemen Pisk s pesmijo Napaka v meritvi, žirijo je prepričal z inovativnim spajanjem lirske in znanstvene govorice. Občinstvo je ob tem nagradilo pesem Alje Pušič tu bit.