Magnetizem mladih ognjev

Avtorica mladinskega romana Marija Švajncer, profesorica filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru, je s psihološko pretanjenimi edukativnimi finesami, danimi ženskim pisavam, nastavila miselni magnet mladostnikom od petnajstega leta do polnoletnosti.

Samotni bralec je napisan v prvi osebi ednine, kot da je knjigo pisal glavni junak. V nekem oziru je potovalka z dvojnim dnom. Izpostavi razvojno obdobje v srčiki, prežeto z endokrinološkim in psihološkim spreminjanjem in zorenjem mladostnika, kar pri nas ni bilo poglobljeno literarno predstavljeno; na drugi strani pa je berivo mestoma zlitje literarne zgodbe in edukativnosti na dojemljivi ravni mladostnika, ko začne odkrivati miselne naboje znanih filozofov in modrecev.

Zgodba potegne mladega bralca v odkrivanje znanih filozofskih misli, da se poistoveti z njimi, jih začne spoznavati. V tem procesu­ iskanja notranje identitete se začne mladostnik oddaljevati od stare monotone odtujenosti, ki jo glavni junak že v začetku romana označi takole: »Sinoči smo bili spet pijani. Ležali smo na travi, srebali kokakolo z rumom … V parku nas vsi, tudi policija, pustijo pri miru. Nekam nas je pač treba odložiti, da nismo vsem na očeh. Tokrat nismo razbijali in lomili, vsi koši za smeti so ostali celi, klopi nismo vlekli po asfaltnih poteh, lat se nam ni dalo odstranjevati … Ves čas sem pogledoval proti Maji. Želel sem si, da bi se poljubljala z mano, ona pa si je raje izbrala Tomaža.«

Pijan, glasen, zdolgočasen in osamljen se glavni junak ponoči vrne domov, kjer živi z materjo samohranilko, na katero je navezan; predmeti mu padajo iz rok in mati v postelji vzdihuje ... V sebi skuša fant razumeti, da ti včasih pač ne preostane drugega, kot da si navaden alkoholik, pa uživalec mamil, dasiravno te v šoli usmerjajo v nekaj drugega, morda premalo prepričljivo.

Podobne refleksije prevevajo glavnega junaka in tudi njegovi sošolki, ki se izgubita v drogiranju. A le dokler si v knjižnici ne izposodi knjige Utehe filozofije­ Alaina de Bottona.

Misli filozofov in literatov

In tu se začne fantova pustolov­ščina spoznavanja petinpetdesetih domačih in tujih filozofov in literatov, katerih misli avtorica vkomponira v prozno tkivo Samotnega bralca. V smiselno povezanih dogodkih pubertetnika skuša avtorica sestavljati njegovo istovetnost z okoljem, v katerem biva s sošolci in kolegi.

Fant igra kitaro in sklada ter si z branjem utira pot do odgovorov na mladostniška vprašanja o smislu življenja, ki ga išče tudi v udomačeni grlici. Z branjem filozofskih in literarnih del, »kánonskimi deli mladinske književnosti«, si oblikuje filozofski in življenjski nazor, pri čemer se mu mudi v svet odraslosti.

Na stičišču med literarno in filozofsko zasnovo mestoma zazveni roman malce učiteljsko, zadržano; preblago so prikazani mladostniki, ki jih življenje ekstremno pahne v out. Morda je čar prav v tem, da so neljubi dogodki ublaženi.

Samotni bralec je vendarle bralni magnet za mlade od konca osnovne do konca srednje šole in bo zaradi stilne uglajenosti našel pot mednje.