Marijin testament: Kdo je bila zares ženska z oltarja

Presenetljiva upodobitev Jezusove matere irskega pisatelja Colma Tóibína.

Objavljeno
24. maj 2016 16.12
Romana Dobnikar Šeruga
Romana Dobnikar Šeruga

Evangeliji so pogost literarni navdih, alternativne pripovedi­ o Kristusovem življenju pa ­prave uspešnice.

Na to temo smo v zadnjih letih imeli vsaj dva novejša slovenska prevoda, Jezusovo življenje Ernesta Renana, ki ga je izdala založba Modrijan, avtobiografski roman z najslavnejšo osebo iz grško-judovske tradicije v glavni vlogi, in humoristično-satirično pripoved Jagnje: evangelij po Focnu, Kristusovem prijatelju iz otroštva (Christopher Moore, založba Didakta), v kateri Focn brez dlake na jeziku pove, kako je Jezusu pomagal spoznati, kaj mu je početi kot Božjemu sinu.

Marijin testament
, delo enega najbolj znanih in uveljavljenih sodobnih irskih avtorjev Colma Tóibína, ki je v prevodu Jureta Potokarja pravkar izšel pri založbi Modrijan v zbirki Bralec, je v tem pogledu zgodba zase. Če bralec spregleda spremno besedilo na platnicah, se mu šele sčasoma posveti, od kod je avtor črpal navdih.

Ne le zato, ker ne izvemo imena pripovedovalke (Marija) in ker ta nikoli ne pove imena svojega sina (Jezus), ampak tudi, ker so prve imenovane osebe od mrtvih vstali Lazar ter njegovi sestri Marta in Marija in ker si jo lahko razlagamo le kot pripoved matere o sinu, ki je odšel v mesto, kjer je »okoli sebe zbral gručo ­posebnežev«.

Če to pisateljevo pripoved povežemo s splošno znanimi »dejstvi« iz evangelijev, se zgrozimo, kako malo imajo skupnega z likom brezmadežne Božje matere z oltarskih upodobitev. Pa tudi z Božjim sinom, ki se je ošabno umaknil od preproste podeželske matere, saj jo je po tem, ko se dolgo nista videla, zatajil z besedami: »Kaj imam s teboj, žena?«

Besedilo je resda prežeto z brezpogojno materinsko, trajno ljubeznijo »do njega, karkoli je že postal«. A vendar Marija (iz Marijinega testamenta) ni počakala, da bi njen sin izdihnil na križu, ampak je zbežala: »Tako sem naredila, da bi rešila sebe.« To strahopetno dejanje jo bo mučilo do poslednjega dne njenega življenja.

Brez zadržkov

Skratka, gre za do skrajnosti iskreno pripoved, ki kaže Marijo v popolnoma drugi luči, kot jo opisujejo uradna cerkvena besedila. Ponižna, ljubeča, molčeča, trpeča, vdana Kristusova mati postane tragična junakinja z elokventnostjo Elektre ali Medeje ali Antigone, beremo na platnicah angleške izdaje. Da imajo nekateri verniki, zlasti pa cerkvene institucije, knjigo za blasfemično, ni presenečenje.

Za književne kritike pa je predvsem odličen poskus postaviti se v Marijino kožo, jo izrisati kot žensko iz mesa in krvi, in brez zadržkov ubesediti, kaj je morebiti zares čutila ob spremljanju sinove usode. Da, trpeča zaradi sinove smrti na križu, kakor si jo predstavljamo iz evangelijev, a ostra in neprizanesljiva v sodbah do sebe in drugih, tudi do lastnega sina.

Nesojena premiera

Čeprav Marijin testament obsega manj kot sto strani in ga zato skoraj ne bi mogli imeti za roman, je bil leta 2013 vendarle uvrščen v ožji izbor za bookerja, britansko nagrado za najboljši roman. Colm Tóibín je napisal pripoved med dvema obsežnejšima in pomembnejšima deloma, Brooklyn (2009) in Nora Webster (2014), ki žal še nista prevedeni v slovenščino (preveden je le roman Mojster, o ameriškem pisatelju Henryju ­Jamesu).

Marijin testament je adaptacija Tóibínove istoimenske igre, ki je bila uprizorjena na Broadwayu s Fiono Shaw v glavni vlogi (in kmalu umaknjena s sporeda). Kot pravijo v založbi Modrijan, je imel to uprizoritev v mislih tudi nedavno preminuli Tomaž Pandur. Drama Brezmadežna, prirejena po Toíbínovem romanu, bi morala letos odpreti novo gledališko sezono mariborske Drame.