Mariju Čuku nagrada vstajenje
Tržaški pisatelj bo nagrado prejel za roman Prah, ki obravnava slovensko narodno skupnost v Italiji.
Odpri galerijo
Marij Čuk bo nagrado prejel za sklepni roman svoje zamejske trilogije. Foto Blaž Samec
Komisija literarne nagrade vstajenje je včeraj na sedežu Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici v Trstu odločila, da 56. literarno nagrado vstajenje prejme pesnik, pisatelj, gledališki režiser in kritik Marij Čuk za roman Prah, ki ga je izdala tržaška založba Mladika in sklepa njegovo trilogijo romanov, v katero sodita še Pena majskega vala iz leta 1998 in Molk koloradskih hroščev, izdan leta 2016.
Komisija, ki jo sestavljajo Lojzka Bratuž, Robert Petaros, Zora Tavčar, Neva Zaghet, Magda Jevnikar in Marij Maver, je iz lanske izvirne knjižne bere pregledala dvaintrideset del zamejskih in zdomskih avtorjev, ki so izšla v lanskem letu in na koncu izbrala roman Marija Čuka. Po mnenju žirije avtorjev roman obravnava slovensko narodno skupnost v Italiji po drugi svetovni vojni, ob osebni zgodbi protagonista se dotika političnih pretresov, odkrito se loteva odnosov in strankarskih razprtij, dilem in odločitev ter usode skupnosti, ki se neizogibno spreminja in išče rešitve.
Založba Mladika Prah z literarnovednega in vsebinskega vidika označuje za nenavaden in presenetljiv roman, ki bralca zajame v svoj vrtinec že s prvim stavkom, mu vzbuja radovednost in ga prisili, da z branjem ne odneha do zadnje pike. Narativni lok je neizprosen in sega v obdobje od 1. maja 1945 do danes, glavni junak pa se v tem časovnem razdobju sooča s tokom zgodovine, junaštvom, razkrojem skupnosti, vztrajanjem, ljubeznijo in iskanjem možnosti preživetja v svetu, ki je postal površen in je izgubil vrednosti in vrednote. Usoda posameznika se prepleta z usodo naše družbe, še posebej slovenske narodne skupnosti v Italiji, zato je vsebina romana zelo blizu čutenju ljudi, je njihov glas in misel.
Kritik Matej Bogataj je o Čukovem romanu zapisal, da je »na sledi prejšnjega, Molka koloradskih hroščev; pisatelj v obeh namreč ob protagonistovi intimni zgodbi zasleduje spremembe v vlogi slovenske manjšine v Italiji, popisuje burno in občasno orgiastično dogajanje v krovnih organizacijah manjšine, razprtije med dvema blokoma, ki s paktiranjem z večinsko, italijansko strankarsko politiko postopno slabita položaj jezika, omogočata razpad institucij in slabljenje narodne identitete.«
Tržaška žirija je svojo odločitev pospremila z mnenjem: »Avtor s svojo kritičnostjo spodbuja k razmišljanju in razpravi.« Tako je bil intoniran tudi njegov roman Molk koloradskih hroščev, v pripovedovanju manjšinskega vsakdana in v poglabljanju nedorečenosti italijansko-slovensko-manjšinskih odnosov je Čuk ponudil vrsto izzivov in ubira v svoji trezni naraciji tudi strune ironije in humorja.
Čuk je iz slovenistike in romanistike diplomiral leta 1975 na ljubljanski univerzi, nato paje služboval v Gorici in Trstu kot učitelj, novinar in urednik, bil je sodelavec različnih slovenskih časnikov in časopisov, tudi Dela, dalj časa je na tržaškem sedežu italijanske RAI vodil slovenske radijske in televizijske dnevnike, deset let pa je bil direktor slovenskega informativnega sporeda RAI.
Doslej je Čuk izdal osem samostojnih pesniških zbirk. Nagrado – denarni del prispeva Zadružna kraška banka z Opčin – bodo Mariju Čuku slovesno podelili 13. maja zvečer v Peterlinovi dvorani na Donizettijevi ulici v Trstu.
Komisija, ki jo sestavljajo Lojzka Bratuž, Robert Petaros, Zora Tavčar, Neva Zaghet, Magda Jevnikar in Marij Maver, je iz lanske izvirne knjižne bere pregledala dvaintrideset del zamejskih in zdomskih avtorjev, ki so izšla v lanskem letu in na koncu izbrala roman Marija Čuka. Po mnenju žirije avtorjev roman obravnava slovensko narodno skupnost v Italiji po drugi svetovni vojni, ob osebni zgodbi protagonista se dotika političnih pretresov, odkrito se loteva odnosov in strankarskih razprtij, dilem in odločitev ter usode skupnosti, ki se neizogibno spreminja in išče rešitve.
Roman Prah je založba Mladika izdala lani. Foto Mladika
Kritik Matej Bogataj je o Čukovem romanu zapisal, da je »na sledi prejšnjega, Molka koloradskih hroščev; pisatelj v obeh namreč ob protagonistovi intimni zgodbi zasleduje spremembe v vlogi slovenske manjšine v Italiji, popisuje burno in občasno orgiastično dogajanje v krovnih organizacijah manjšine, razprtije med dvema blokoma, ki s paktiranjem z večinsko, italijansko strankarsko politiko postopno slabita položaj jezika, omogočata razpad institucij in slabljenje narodne identitete.«
Tržaška žirija je svojo odločitev pospremila z mnenjem: »Avtor s svojo kritičnostjo spodbuja k razmišljanju in razpravi.« Tako je bil intoniran tudi njegov roman Molk koloradskih hroščev, v pripovedovanju manjšinskega vsakdana in v poglabljanju nedorečenosti italijansko-slovensko-manjšinskih odnosov je Čuk ponudil vrsto izzivov in ubira v svoji trezni naraciji tudi strune ironije in humorja.
Čuk je iz slovenistike in romanistike diplomiral leta 1975 na ljubljanski univerzi, nato paje služboval v Gorici in Trstu kot učitelj, novinar in urednik, bil je sodelavec različnih slovenskih časnikov in časopisov, tudi Dela, dalj časa je na tržaškem sedežu italijanske RAI vodil slovenske radijske in televizijske dnevnike, deset let pa je bil direktor slovenskega informativnega sporeda RAI.
Doslej je Čuk izdal osem samostojnih pesniških zbirk. Nagrado – denarni del prispeva Zadružna kraška banka z Opčin – bodo Mariju Čuku slovesno podelili 13. maja zvečer v Peterlinovi dvorani na Donizettijevi ulici v Trstu.
