»Knjiga je zame pot, kako razumeti življenje, ki je vedno bolj kaotično, nerazumljeno, samovoljno. Zame je knjiga ustvarjanje nekakšnega prostora, doma v realnosti, ki je vedno bolj podobna izgnanstvu. In poleg tega zelo rad pripovedujem zgodbe,« je v pogovoru za Delo leta 2010, tedaj nedaleč od obzidja starega Jeruzalema, ki je njegovo rojstno mesto in ostaja tudi mesto njegovega življenja in delovanja, na vprašanje o pomenu knjige odgovoril danes 63-letni David Grossman.
Grosman je eden najpomembnejših in tudi eden najbolj prodajnih ter prevajanih izraelskih romanopiscev. Maja tistega leta je bil v Sloveniji gost literarnega festivala Fabula, jeseni so mu na knjižnem sejmu v Frankfurtu podelili ugledno mirovno nagrado nemških knjigotržcev – pisatelj, katerega sin je bil kot 20-letni izraelski vojak žrtev protitankovske rakete, je znan po pozivih k izraelsko-palestinskemu miru in vzpostavitvi palestinske države –, njegovo ime pa sedaj nadaljuje seznam prejemnikov podobno prestižne mednarodne nagrade booker, ki jo Britanci namenjajo najboljšim prevodom del avtorjev katerekoli nacionalnosti v angleščino.
Provincialni standup komik z neko drugo zgodbo
Nagrado, ki so jo sinoči razglasili v londonskem Viktorijinem in Albertovem muzeju, je osvojil z letos objavljenim romanom A Horse Walks into a Bar (Konj vstopi v bar), pripovedjo o standup komiku Dovalehu Greensteinu, ki se v nočnem baru v nekem malem mestu v izraelski provinci za pozornost občinstva bori z vulgarnimi, agresivnimi šalami, naposled pa se pred njim zlomi. Razkrije drugo zgodbo, ki ga preganja v življenju. Bookerjeva žirija je roman označila za meditacijo o nasprotujočih si silah humorja in obžalovanja, izgube in upanja, krutosti in sočutja, o tem, kako je mogoče tudi v najtemnejših trenutkih življenja najti pogum.
Njegov avtor, sicer pisec romanov, kratkih zgodb in številnih del za mladino, ki je mednarodno slavo že leta 1987 dosegel z Rumenim vetrom, publicistično obdelavo arabsko-izraelskega konflikta, si bo po lani spremenjenem pravilniku nagrade vsoto 50.000 funtov, kolikor nagrada prinaša, razdelil s prevajalko romana Jessico Cohen. V slovenščini lahko prebiramo njegovi deli Levji med (Mladinska knjiga, 2006) in Glej geslo: ljubezen (Beletrina, 2010). V zadnjem je podal pripoved o Šlomu (Momiku) Neumannu, ki v 50. letih odrašča v Jeruzalemu s staršema, ki sta preživela holokavst.