Michael Wolff: Ogenj in bes, 10. del

Trumpova kampanja je bila, najverjetneje povsem nezavedno, kopija zapleta v filmu Mela Brooka, Producenta.

Objavljeno
13. marec 2018 12.30
Michael Wolff
Michael Wolff
Po Manhattnu je krožila opravljiva kampanja proti njej, okrutna in komična z namigi, o čemer so jo sproti obveščali prijatelji. Pod drobnogledom je bila njena manekenska kariera. V Sloveniji, kjer se je rodila in odraščala, je revija Suzy objavila govorice takoj, ko je Trump osvojil nominacijo. Potem je zgodbo, ob zoprni slutnji, kaj vse bo še sledilo, po svetu razpihnil Daily Mail.

New York Post se je dokopal do fotografij gole Melanie, ki so bile posnete na začetku njene kariere - bilo je 'odkritje', ki so ga vsi razen Melanie pripisovali samemu Trumpu.

Neutolažljiva se je soočila z možem. Je to njena prihodnost? Tega ne bo prenesla, mu je rekla.

Trump je odgovoril v svojem slogu - Tožili bomo! - in ji uredil sestanke z odvetniki. Toda bil je tudi neobičajno spravljiv. Samo še malo, ji je obljubljal. Novembra bo vsega konec. Ženi je pri bogu zagotavljal: nobene možnosti ni, da bi zmagal. In celo za kronično nezvestega moža je bila to obljuba, ki se je takrat zdela popolnoma zanesljiva.

***

Trumpova kampanja je bila, najverjetneje povsem nezavedno, kopija zapleta v filmu Mela Brooka, Producenta. V tej filmski klasiki se grabežljiva, toda neumna junaka, Max Bialystock in Leo Blum, odločita, da bosta prodala več kot stoodstotni lastniški delež v svoji broadwajski predstavi. Ker vesta, da ju bodo razkrinkali, če bo predstava uspešna, naredita vse, da bi bila polomija; a potem naredita tako čudaški spektakel, da v resnici postane velika uspešnica. In to pokoplje naša junaka.

Zmagoviti predsedniški kandidati - ki jih žene napuh, narcizem in morda celo občutek nadnaravne usojenosti - so najverjetneje vsi po vrsti preživeli velik del kariere, če ne kar velik del življenja od otroštva naprej, v pripravah na svojo ultimativno vlogo. Povzpenjajo se po lestvici izvoljenih položajev. Do popolnosti izklešejo svojo javno podobo. Manično vzpostavljajo družbena omrežja, kajti uspeh v politiki je večinoma odvisen od tega, kdo so tvoji zavezniki. Lažejo. (Celo George W. Bush, ki je bil popolnoma nezainteresiran za ta položaj, se je zanašal na očkove pajdaše, da bodo lagali v njegovem imenu.) In ko napoči tisti trenutek, počistijo za seboj vse sledi. Ali pa vsaj poskrbijo, da se jih ne opazi. Pripravijo se na zmago in na oblast.

Trumpova računica, in to zelo zavestna, je bila povsem drugačna. Kandidat je bil skupaj s svojimi glavnimi zavezniki prepričan, da lahko vse koristi, ki so ga zanimale, požanje že v primeru, če zgolj skoraj postane predsednik, ne da bi pri tem moral kakorkoli spreminjati svoje obnašanje in poglede na svet: češ, ni se mi treba pretvarjati, lahko sem, kar sem, saj v nobenem primeru ne morem zmagati.

Številni predsedniški kandidati so se v preteklosti hvalili, da ne pripadajo washingtonski politični srenji; v bistvu je to tista strategija, zaradi katere imajo guvernerji, ki na volitve prihajajo iz zveznih držav, prednost pred senatorji, ki so ljudje iz washingtonskega 'političnega močvirja'. Toda vsak resen kandidat, če še tako prezira Washington, se na koncu zanaša na nasvete in podporo insajderjev iz prestolnice. Toda ne Trump - v njegovem najožjem krogu bi težko našli človeka, ki je sploh kdaj delal v politiki na nacionalni ravni. Ne samo to, njegovi najožji svetovalci sploh niso nikoli delali v nikakršni politiki.

Sicer pa je imel Trump v življenju nasploh zelo malo prijateljev, in ko se je začela predsedniška tekma, ni imel prav nobenega med politiki. Edina dva dejanska politika, s katerima si je bil blizu, sta bila Rudy Giuliani in Chris Christie, in oba sta tudi sama na svoj način čudaška in politično osamljena. In če rečemo, da ni vedel ničesar - ampak zares ničesar - o intelektualnih temeljih službe, za katero se je potegoval, smo precej bizarno podcenili njegovo neznanje. Prav na začetku kampanje, v prizoru, ki bi bil vreden Producentov, je Sam Nunberg poskušal kandidatu pojasniti ustavo: 'Prišel sem že do 4. amandmaja, preden je umaknil kazalec s spodnje ustnice in nehal obračati oči.'

Se nadaljuje ...


***


Knjiga Ogenj in bes je izšla pri založbi Ciceron. Bralci Dela jo lahko do izida naročijo po prednaročniški ceni 25,40 EUR (-15 %, plačilo obvezno pred izidom knjige). Naročila po e-pošti Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., po telefonu 031 343 837 ali na www.ciceron.si.


Odlomke lahko prebirate v Delovem podlistku, objavljali pa jih bomo tudi na spletni strani delo.si.