Mladi z dvema domovinama

Monografija: Trije inštituti so proučevali, kaj o družbi in svoji identiteti menijo mladi zamejski Slovenci

Objavljeno
12. april 2019 15.10
Posodobljeno
12. april 2019 15.10
Mladi zamejci v Italiji enako vrednotijo obe državi, vsi pa se istovetijo s slovensko zastavo in slovensko himno. Foto Leon Vidic
Katarina Pajnič
Katarina Pajnič
Kakšen je odnos mladih zamejskih Slovencev do dveh domovin, Evrope in jezika? Podoben je v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, le na Hrvaškem je malo drugačen.

Monografija z naslovom Identitetne opredelitve mladih v slovenskem zamejstvu je drugi zvezek projekta Mladi v slovenskem zamejstvu, ki so ga v letih 2013–2016 izvajali trije zamejski inštituti, SLORI (Trst), SZI in SNIUJ (oba Celovec) in ljubljanski INV, vodila pa ga je Vera Kržišnik Bukić. Gre za prvo empirično-analitično raziskavo, ki zaobjema mlade pripadnike slovenske manjšine v obmejnih območjih, za katere se je v sedemdesetih letih 20. stoletja v Sloveniji uveljavila oznaka slovensko zamejstvo.
 

Italija: jezik je pomemben


Identitetne opredelitve mladih Slovencev v Italiji je obravnavala Zaira Vidau in ugotovila, da so evropsko naravnani in hkrati kritični do Evropske unije. Na splošno cenijo evropsko mobilnost in program študentske izmenjave Erasmus. Najbolj pa cenijo dvojezičnost, ponosni so, da se lahko srečujejo z dvema kulturama hkrati, s slovensko in italijansko. Zdi se jim, da so prav zaradi tega bolj odprti in dovzetnejši za druge kulture v primerjavi z večinskim prebivalstvom. Nekateri Slovenijo redno obiskujejo, predvsem jih navdušuje narava, sem hodijo na počitnice ali v restavracije in lokale, a vendarle imajo občutek, da je z upravnopolitičnega vidika dejansko ne poznajo.

Velikokrat Slovenijo izbirajo kot možno državo za fakultetno izobraževanje in za tečaje slovenskega jezika. Poudariti velja dejavnost slovenskih mladinskih organizacij v Italiji, ki mlade s Slovenijo zbližujejo prek različnih oblik športnih, kulturnih in rekreacijskih dejavnosti v Sloveniji. Del mladih ima občutek, da ne pripadajo ne eni ne drugi državi. Nekateri enako vrednotijo Slovenijo in Italijo, vsi pa se istovetijo s slovensko zastavo in slovensko himno. Do italijanske države imajo hladen odnos, čeprav se zavedajo, da so z vidika mladinske kulture (glasba, knjige, televizija) povsem integrirani vanjo. V tujini se ob tem, da povedo, da so iz Italije, počutijo nelagodno, ker se soočajo s predsodki o Italijanih. Spet nekateri čutijo Italijo kot svojo referenčno državo, saj so se v njej rodili in v njej živijo.
 

Avstrija: čustveno obarvana identifikacija


Avtor poglavja o identiteti mladih v Avstriji je Milan Obid, ki ugotavlja, da glede pripadnosti dajejo prednost evropskemu prostoru. Če upoštevamo, da velja Avstrija za državo z nadpovprečno evroskeptičnim prebivalstvom, se zdi ta podatek posebej zanimiv. Razvidna je močna lokalna identifikacija, ki je tudi izrazito čustveno obarvana. Etnična in narodnostna identiteta nista več tako pomembni kot nekoč, vseeno pa mladim v slovenski manjšini narodna pripadnost veliko pomeni.

Identitetne opredelitve mladih v slovenskem zamejstvu
drugi zvezek
Celovec, Ljubljana, 2018


Ohranjanje slovenščine se jim zdi ključno, prav tako se za obstoj slovenske manjšine počutijo celo osebno soodgovorne. Med mladimi v Avstriji prevladuje zelo pozitivna identifikacija z manjšino. Sicer v tej zvezi neradi govorijo o ponosu, a vendar to dejstvo povezujejo predvsem s svojimi predniki. Tako se pogosto sklicujejo na krivice in nasilje, ki so jih doživele prejšnje generacije, ki so za ohranjanje slovenščine tvegale svoje življenje. S tem jim priznavajo moralne zasluge za ohranjanje jezika in hkrati obsojajo asimilacijo. A vendar se časi spreminjajo in pripadnost slovenski narodni skupnosti nikakor ne omejuje posameznikovih možnosti in uspeha.
 

Madžarska: slaba podoba Evrope


Identitetne opredelitve mladih na Madžarskem sta raziskovali Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanovič. Navezanost na Evropo je pri mladih šibka, za nekatere je Evropa abstraktna entiteta. Večina mladih o sebi meni, da imajo madžarsko in slovensko identiteto. Glede narodne pripadnosti se imajo za porabske Slovence – lokalna zavest je močnejša od skupne slovenske pripadnosti, kar je sicer na splošno značilno za Slovence na Madžarskem.

Kljub odprti meji mladi manj pogosto (nekajkrat ali enkrat na leto) obiskujejo Slovenijo, sem hodijo na izlete in počitnice. Zdi se jim, da so si z vrstniki v Sloveniji podobni, del intervjuvancev pa je opozoril na razlike v jeziku, med porabskim dialektom in knjižno slovenščino. Za večino mladih je slovenski jezik zelo pomemben. Ta opredelitev je sicer v neskladju z njihovim šibkim znanjem slovenščine (in tudi porabskega narečja), je pa lahko spodbuda za začetek revitalizacije položaja slovenskega jezika. Odnos med Slovenci in Madžari v Porabju je danes dokaj pozitiven in nekonflikten.
 

Hrvaška: odnos ni neproblematičen


O identitetnih opredelitvah mladih v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem pišeta Mojca Medvešek in Barbara Riman, ki sta med anketiranci in intervjuvanci zaznali nekoliko močnejšo pripadnost Evropi kot Hrvaški, po drugi strani pa so bili tudi zelo skeptični do identifikacije z Evropo. Več kot polovica mladih, za katere so raziskovalci predvidevali, da imajo slovensko ozadje, se je opredelila za hrvaško narodno pripadnost.

Mladi zamejci v Slovenijo prihajajo predvsem na izlete in počitnice.
Najpomembnejši identifikacijski element je zanje slovenščina.
Nekateri zelo cenijo dvojezičnost in to, da so pripadniki dveh kultur.


V odgovorih so narodno pripadnost postavili na dno lestvice različnih vrednot, hkrati pa jih je manj kot polovica menila, da je za Slovence na Hrvaškem njihova narodna pripadnost sploh pomembna. Precej bolj pomemben se jim zdi slovenski jezik. Več kot polovica se je strinjala, da večinska skupnost danes kaže več spoštovanja do slovenske skupnosti in več zanimanja za slovensko kulturo in jezik kot v preteklosti. Prav tako so v velikem deležu pritrdili, da večina ne diskriminira pripadnikov manjšine, a so nekateri tudi menili, da odnos večine do pripadnikov manjšine ni neproblematičen.