Na lovu za uspešnicami

Slovenski založniki plačajo za avtorske pravice manj kot založniki, ki delujejo na velikih trgih.

Objavljeno
26. januar 2018 12.43
Valentina Plahuta Simčič
Valentina Plahuta Simčič

Komaj je čez lužo izšla knjiga Michaela Wolffa Fire and Fury: Inside the Trump White House (Ogenj in bes: Znotraj Trumpove Bele hiše) s številnimi obtožbami na račun ameriškega predsednika, že je prišla napoved o kupljenih avtorskih pravicah za slovensko izdajo. Zanimalo nas je, kako poteka nakup avtorskih pravic za »vroče« knjige, svetovne uspešnice, za katere je med založniki gotovo veliko prerivanja.

Avtorske pravice za slovensko izdajo knjige, ki prinaša škandalozne informacije iz zakulisja Trumpovega življenja, je kupila založba Ciceron. Andrej Poznič iz te založbe je za Delo povedal: »Takoj ko sem izvedel, da bo knjiga izšla, to je bilo na začetku januarja, sem pisal založbi in nato njihovemu evropskemu zastopstvu ter se pozanimal, kako je z nakupom avtorskih pravic.

Rekli so mi, naj dam ponudbo, kar sem tudi storil. Kmalu sem dobil odgovor agenta, da sta iz Slovenije prispeli še dve ponudbi, zato naj svojo nekoliko zvišam, če hočem uspeti. To sem tudi storil in avtorske pravice za slovenski prevod knjige so bile moje. Cena, ki sem jo plačal, je bila višja kot običajno, saj gre za 'vročo' knjigo. Zanjo sem plačal približno dvakrat več, kot plačam za manj atraktivne in starejše knjige.«

Vsote, ki jo je moral odšteti, Poznič ni hotel izdati, dejal je, da je to poslovna skrivnost. Poudaril je, da so majhne založbe v takšnih primerih v prednosti, saj lažje spreminjajo načrte, začasno odložijo projekte in se lotijo takšnih, ki se pokažejo za atraktivne in aktualne. Velike založbe imajo programe narejene veliko vnaprej in niso tako okretne. Knjigo o Trumpu Poznič prevaja sam, predvidoma bo izšla v začetku marca.

Formalna in neformalna licitacija

Andrej Gogala, ki v naši največji založbi Mladinska knjiga skrbi za kupovanje avtorskih pravic, je povedal, da se za Wolffovo knjigo po uredniški odločitvi niso potegovali. Sicer pa založbe iščejo zanimive knjige za prevodni program med ponudbami, ki jim jih pošljejo tuji založniki v fizični ali elektronski obliki, v medijih, založniških katalogih, na knjižnih sejmih v tujini, s spremljanjem spletnih strani založb in agencij ... Ko je programski izbor naslovov opravljen, kupujejo avtorske pravice za tuje knjige od založb, literarnih agentov, redkeje tudi od avtorjev.

»Če se pokaže, da se za isto knjigo zanima tudi katera druga slovenska založba, imetnik pravic vzpostavi formalno ali neformalno licitacijo. Pri tem je ena možnost zbiranje najboljših ponudb vseh zainteresiranih založnikov, druga pa je draženje oziroma višanje predplačila in ponujenih odstotkov od prodajne cene, dokler ne ostane v igri le ponudnik, ki si tako pridobi pravico do pogodbe in izdaje prevoda,« je povedal Gogala.

Vsot, ki so pri tem v igri, nam tudi on ni hotel izdati, je pa poudaril, da zadeva ni tako preprosta, saj so honorarji za tuje avtorske pravice praviloma izraženi v odstotkih od prodajne cene knjig, z višjo naklado se višajo tudi odstotki.

Renata Zamida, ki je v založbi Beletrina dolgo skrbela za področje nakupa in prodaje avtorskih pravic, je poudarila, da so cene zmeraj odvisne od predvidene naklade, načeloma pa velja, da avtorske pravice pri prevodih v manjše jezike, tudi v slovenščino, kjer so prodane naklade nižje, založnike stanejo manj, kot če te kupujejo založniki, ki prodajajo knjige na velikih trgih.

Za manj znane avtorje morajo slovenski založniki odšteti od nekaj sto do tisoč evrov, uspešnice stanejo do nekaj tisoč evrov, za največje uspešnice je treba odšteti do 10.000 evrov. Za slednje na velikih trgih (ne samo na britanskem, nemškem, španskem, temveč tudi na madžarskem ali poljskem) prevodne pravice dosežejo tudi nekaj deset tisoč evrov, pri čemer niso neobičajne licitacije za nakup pravic.

»To pogosto sproži umetno generiran direndaj okoli nekaterih avtorjev, ki morda sploh še niso svetovno znani. Spomnim se, da je največji madžarski založnik pred nekaj leti plačal več kot 20.000 evrov za prevodne pravice španske avtorice Milene Busquets za roman, ki bi se v slovenščini imenoval Tudi to bo minilo, mislim, da se mu vložek ni povrnil,« je povedala Renata Zamida.