Nadaljevanje Millenniuma: Razkrivanje preteklosti Lisbeth Salander

Ena najboljših kriminalnih serij vseh časov je pred kratkim dobila novo nadaljevanje. Naslov petega dela Millenniuma je Dekle, ki je iskalo pravico in je hkrati izšlo v 25 državah, tudi v Sloveniji.

V začetku petega romana – v slovenščino ga je v prevodu Danni Stražar, izdala založba Učila – je Lisbeth Salander na dvomesečnem prestajanju zaporne kazni, čeprav ni bilo nobenega dvoma, da je storila dobro dejanje, ker je osemletnemu avtističnemu dečku rešila življenje. Blomkvist jo redno obiskuje, sledi, ki jih odkriva, ponujajo dobro temo za članek v Millenniumu, medtem ko bi ti lahko Lisbeth razkrili skrivnosti, s katerimi se mora soočiti.

Presenečen nad odzivom

Pisatelj Stieg Larsson je umrl zaradi odpovedi srca leta 2004 in ni dočakal svetovnega uspeha, ki ga je pozneje dosegla njegova trilogija Moški, ki sovražijo ženske (zdaj pogosteje prevajano Dekle z zmajskim tatujem), Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo. Glavna lika sta Mikael Blomkvist ter Lisbeth Salander in založba se je zaradi prepričanja, da morajo uspešni liki, kot sta onadva, živeti naprej, odločila tudi po avtorjevi smrti izdajati nova dela.

Pisanja se je lotil švedski novinar in pisatelj David Lagercrantz, ki je znan tudi po biografijah nogometaša Zlatana Ibrahimovića in angleškega matematika Alana Turinga. Četrti del z naslovom Dekle v pajkovi mreži je izšel leta 2015. Ko so ga vprašali, kako je sprejel uspeh tega romana, je odvrnil: »Sploh si nisem mogel predstavljati, kako bo odmevala novica o novem, četrtem romanu. Mislil sem si, da bodo ljudje skomignili z rameni in nadaljevali s svojimi življenji, namesto tega pa so švedski in svetovni mediji skoraj ponoreli in vse skupaj se je stopnjevalo. Seveda sem si želel, da bi roman dosegel velik uspeh. Ne nazadnje sem brezupen sanjač. Odziv pa so me je osupnil.«

Na vprašanje, kako je našel motivacijo za pisanje še ene knjige, je odvrnil: »Stieg Larsson je ustvaril fantazijski svet, ki me nenehno navdihuje. Med potovanjem z družino sem dobil idejo, ki me je prevzela enako močno, kot ko sem pisal Dekle v pajkovi mreži. Bil sem nervozen in trpelo je moje spanje, ne pa tudi moje pisanje.«

Noomi Rapace kot Lisbeth Salander. Foto: promocijsko gradivo

Še šesta knjiga

Novim knjigam iz serije so po Larssonovi smrti nasprotovali nekateri njegovi prijatelji in njegova partnerka Eva Gabrielsson, kajti menili so, da gre za kršenje avtorskih pravic. Te sta podedovala oče in brat. Zdaj načrtujejo, da bi Lagercrantz napisal še šesto knjigo. Stieg Larsson je nameraval napisati deset knjig.

Pritisk zaradi nadaljevanja pisanja po smrti avtorja so nekoliko ublažile pozitivne ocene, po katerih je Lagercrantzu uspelo ostati zvest Larssonovim likom, temu pa dodati tudi lastno noto. Peto nadaljevanje je zato, kakor je sam dejal, lažje pisal kot četrto. V njem se je posvetil preteklosti Lisbeth Salander in tudi razlogu, zaradi katerega je za motiv svojega tatuja izbrala zmaja.

V seriji Millennium je največji magnet nenavadna, drzna in osamljena mlada ženska, ki poskuša obračunati z vsemi mogočimi nasilneži, in to predvsem z možgani ter le tu in tam tudi z nekaj borilnimi veščinami. Zato nekateri kritiki avtorju zamerijo, da se v petem nadaljevanju ni več ukvarjal z Lisbeth. Ena od kritik, v USA Today, pravi: »Ko Lisbeth pride iz zapora, iz zgodbe izgine.

Velik del druge polovice romana je posvečen dvojčkoma Leu in Danielu ter Fariji (Lisbeth jo je spoznala v zaporu), katere stroga muslimanska družina se postavi med njo in ljubezen njenega življenja. Nobena zgodba ni čustveno ustrezna, obe samo odvračata pozornost od para Lisbeth in Mikael, na katera so se ljudje navezali v prejšnjih štirih knjigah.« In še, da je upati, kako bo Lagercrantz v naslednji knjigi nehal deliti pozornost na toliko stranskih likov in bo našo punkovsko križarko vrnil, kamor spada, v središče zgodbe.

Spretni pisec

Lagercrantz se je pri pisanju Millenniuma pokazal kot nadarjen ponarejevalec, kar niti ni zelo težko, kajti na voljo ima like, teme, konstrukcijo in ne nazadnje – Larssonove bralce. Z vsemi temi elementi spretno manipulira, obenem pa zna pisanje aktualizirati.

Največji vpliv na oblikovanje lika Lisbeth Salander je imela Pika Nogavička švedske pisateljice Astrid Lindgren. Kakor je dejal Larsson, je razmišljal, kakšna bi bila ona kot odrasel človek. Larssonovo nasprotovanje nasilju nad ženskami pa izhaja iz dogodka iz mladosti – menda je bil navzoč, ko so njegovi znanci posilili dekle, on pa se temu ni postavil po robu.

Njegova dolgoletna partnerka Eva Gabrielsson, trdi, da ga je ta dogodek zaznamoval za vse življenje. Po njenih besedah so temeljni narativi romana portreti Švedske, kakršno je malo kdo poznal, kjer se latentni rasizem kaže v vseh aspektih sodobnega življenja in kjer protiekstremisti živijo v nenehnem strahu pred napadi.

Trilogija je bila leta na vrhu seznamov najbolj prodajanih knjig. Na Švedskem so prodali 3,5 milijona izvodov, po svetu pa 65 milijonov. Larsson je bil prvi pisatelj, ki je prodal več kot milijon elektronskih knjig prek Amazona. Po njej so posneli tri filme na Švedskem in enega v Ameriki z Maro Rooney in Danielo Craigom v glavnih vlogah.