Nagrada za najboljšo zbirko kratkih zgodb Suzani Tratnik

Zbirko zaznamuje otroški, dekliški glas, ki ne pristaja na konformizem odraslih in ki se ne pusti utišati ali izbrisati.

Objavljeno
30. september 2017 12.47
suhadolnik tratnik
Klara Škrinjar
Klara Škrinjar
Nagrado za najboljšo zbirko kratkih zgodb preteklega leta, poimenovano novo mesto, je prejela Suzana Tratnik za zbirko Noben glas. Z njo po mnenju žirije dokazuje, da sodi v sam vrh sodobne slovenske proze. Nagrado so podelili v petek v Novem mestu v okviru festivala Novo mesto short, ki se danes nadaljuje z okroglo mizo Od fabule do novega mesta.

Kot je izpostavila žirija, pripovedovalske veščine Suzane Tratnik prihajajo še posebej do izraza prav v zvrsti kratkih zgodb. Te avtorica skozi ves opus piše z izrazitim občutkom za zgoščeno naracijo kratke zvrsti in pretanjenim posluhom za človeškost, kakršno pooseblja njen priljubljeni literarni lik, ki hkrati pripoveduje - otrok, odraščajoča deklica.

Zbirka Noben glas je po mnenju žirije idealna točka za vstop bralca v avtoričin opus, saj Suzana Tratnik nekatere že uporabljene literarne motive tokrat časovno pomakne v obdobje zgodnje adolescence, ko se sooča z docela odraslimi temami: smrtjo bližnjega, postopoma razpadajočo družino in prvimi odločnimi občutki drugačnosti. To stisko avtorica tokrat prvič v svojem opusu še poudari z občasnim vdorom fantastičnih elementov, na meji med otroško domišljijo in vzporedno resničnostjo.

Zbirko zaznamuje prepoznaven otroški, dekliški glas, ki ne pristaja na konformizem odraslih in ki se ne pusti utišati ali izbrisati, temveč si s prodorno ironijo vsakič znova izbori zadnjo besedo - s tem pa tudi pravico do identitete. Kot rdeča nit zbirke ta glas ubeseduje svoj avtonomni, avtentični pogled na svet, tudi takrat, ko se iz prve osebe prestavi v tretjo in se z resničnostjo sooči z novo mero distance.

»Glas, ki je v naslovu označen kot 'noben', kar lahko pomeni tudi, da 'ne pripada nikomur drugemu, razen sebi', zgodbe prevezuje v koherentno celoto. Skozi otroški pogled se svet, ki ga zaznamujejo socialno obrobje in družinski problemi, preobrazi v prostor drobnih, pomenljivih znamenj, nosilcev globljega smisla, ki bivanje v takšni resničnosti delajo znosnejše. S tem pripovedovalka glasno razbija status quo, v katerega so ujeti liki odraslih in se njihovi pasivni melanholiji upre z vitalističnim krikom,"« je še utemeljila žirija.

Žirijo so sestavljali Ana Geršak, Mojca Pišek in Žiga Rus oziroma člani Društva slovenskih literarnih kritikov, ki je partner nagrade. Prebrali so približno 70 domačih kratkoproznih zbirk z letnico 2016. Med finaliste so poleg dobitnice uvrstili še zbirke Postopoma zapuščati Misantropolis Davorina Lenka, Tramvaj komanda, oddelek za pritožbe Lucije Stepančič in Bojne barve Jedrt Lapuh Maležič.

Novo nagrado, namenjeno kratkoproznim zbirkam, so ustanovili pri založbi Goga po ukinitvi nagrade fabula.